Vikend bo lep in sončen...tako nekako je kazala vremenska napoved v začetku tedna. Zato tudi "veliki načrti" za danes. A 2 "bolniški odpovedi" - sicer dokaj pričakovani že od četrtka (ne, ni korona...ta se zdi že polpretekla zgodovina;) sta stvar peljali v drugo smer. Tako se mi samemu res ni dalo vozi 2 uri stran, niti ne bi bilo najbolj pametno v popolnoma brezpoten teren...v glavnem...pride na vrsto drugič. Tako sem se na hitro odločil za Rinke čez Žmavčarje. "Delno do pretežno oblačno, posamezni vrhovi zaviti v oblake" je pisalo včeraj. In glej ga zlomka...ravno Rinke so se izkazale za najslabšo izbiro danes...
Zjutraj se mi ne mudi in se relativno pozno odpeljem proti Kamniški Bistrici. Začuda na spodnjem parkirišču že krepko po 8 samo 2 avta, v koncu pa sploh nič. Saj napoved res ni najboljša...tako katastrofalna pa spet ne. Kar nenavadno za vikend, da nisem srečal nobenega drugega planinca. Je pa bilo zato toliko več štirinožnih domačinov, ki so se cel čas pasili v strmih bregih pod tistim skalnim skokom. Nekaj me moti v nosu in pihnem ven enega "bosančka", kot v odgovor pa lokalec cca 20m stran prav tako glasno pihne.
Sel čas je rahlo naletaval sneg. Bilo ga je ravno par mm, a dovolj, da so bile skale v skoku bolj spolzke kot sicer. Nad skokom, na okoli 1500m se zimsko opremim. Saj bi dejansko šlo še nekaj časa samo s cepinom...a (če odmislim varnostni vidik) je napovedan mraz in veter. Pa sem raje opravil to tu, kjer je še toplo in brez sapice :) Višje gor je bil sneg spet prekinjen. Iz je bil ravno slab cm svežega. Vse do zadnje strmine proti bivaku, kjer je v redu sneg. No, na trenutke se je kložasta površina predrla. Še višje pa je bil tudi kak zamet in je šlo do kolen.
Pri bivaku so se razmere poslabšala, vidljivost je padla na 30-40m, veter pa vse močnejši. Tako da se mi nekako res ni zdelo smiselno nadaljevati. Nekaj malega pomalicam v bivaku. Tega je že pracej načel...ne zob časa, pač pa zobi derez. Saj ne rečem, ima "konstrukcijsko napako". Takoj na vhodu bi morala biti na tleh kovinska plošča, ali kakšen drug odporen material. Ko se zanohta in ne čutiš prstov, zna biti res naporno zunaj jemati dereze dol. Ampak če tisti en korak noter še lahko nekako upravičimo...pa resne razumem tacanja z derezami po celem bivaku :(
Potem spet ven...v tistih baje -10°C in veter...ki resnici na ljubo ni bil ravno orkanski, kot se je napovedovalo. Morda je bil kje drugje. Proti dolini še enkrat mimo štirinogih domačinov. In ko se ozrem proti vrhu se je šele pokazala zgrešenost današnjega cilja. Še bolj pa, ko so z Mekinj cele KSA kot na dlani: v oblake je bilo zavito ravno od Rink do Brane, povsod okoli pa - sonce!
 |
| je poziral na skali |
 |
| ravno malo pocukrano |
 |
| če bi kdo šel ledeni slap ;) |
 |
| zadnji klanec do bivaka |
 |
| pogled nazaj |
 |
| se je prikazal |
 |
| a je res treba z derezami? |
 |
| ne, res si nisem posrečeno izbral cilja... |
Komentarji
Objavite komentar