Korosaški slapovi in Kamniški vrh (23.3.2023)

 Malo sem se zgleda vmes polenil...že skoraj 3 mesece nisem šel na nobeno predšihtno. Ene 2x vmes priznam, da se mi i dalo vstat v mrzlo jutro. No, verjetno samo želja ni bila dovolj velika. Nikoli nisem na gore gledal kot na športni objekt. Nikoli nisem hodil za treninge, kot športno dejavnost. Ampak vedno iz veselja. Veselja do narave in do razgledov. Veselja ob iskanju prehodov v orientcijsko zahtevnih terenih. No, včasih tudi malo iz mazohizma...ob mrzlem vremenu, megli, dežju, gaženju do riti ali prebijanju čez rušje. Pač takrat, ko so "gore poklicale" kot radi slišimo :) In vmes nekaj časa niso klicale pred šihtom...

Mimo Korosaških slapov vodi ena bolj slikovitih poti na Kamniški vrh. (Še ena meni ljuba je čez Hud konc) Nemarkirana, a dobro sledljiva in ne prezahtevna. Parkrat se umakne stran od struge. Je pa možno tudi čisto po soteski. Takrat pa mestoma postane zahtevnejše. Predvsem je lahko teren precej spolzek. Korosaške slapove  sestavlja kar precej manjših slapičev. Drugače niti ne gre, saj je padec potoka na kratki razdalji zelo velik. Pri zadnjem slapu pa se teren postavi že zelo pokoncu, tako da se tu iz brezpotja umaknem na sledljivo potko, ki se ravno tako močno strmo vzpne do planine Osredek. Nadaljevanje pa manj strmo proti Planjavi (1251). Tu mi pot prekriža še gams. Parkrat zažvižga in jo hitro ucvre po pobočju.

Iz Planjave razgledi niso ravno po pričakovanju, precej je meglic v zraku. O tem debatirava tudi s planincem na Kamniškem vrhu. Kar oblegan je za delovni dan. Danes sem že 3. vpisan v knjigi. Zanimivo, na Osredku ni bilo pred mano nikogar 4 dni - vsaj ne vpisanega. Še več ljudi pa srečam pri sestopu po "klasični" poti. 































Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Mang(a)rt po Via Italiana (27.8.2023)

Grintovec (18.2.2024)

Begunjščica skozi Y (25.1.2024)