Korosaški slapovi in Kamniški vrh (23.3.2023)

 Malo sem se zgleda vmes polenil...že skoraj 3 mesece nisem šel na nobeno predšihtno. Ene 2x vmes priznam, da se mi i dalo vstat v mrzlo jutro. No, verjetno samo želja ni bila dovolj velika. Nikoli nisem na gore gledal kot na športni objekt. Nikoli nisem hodil za treninge, kot športno dejavnost. Ampak vedno iz veselja. Veselja do narave in do razgledov. Veselja ob iskanju prehodov v orientcijsko zahtevnih terenih. No, včasih tudi malo iz mazohizma...ob mrzlem vremenu, megli, dežju, gaženju do riti ali prebijanju čez rušje. Pač takrat, ko so "gore poklicale" kot radi slišimo :) In vmes nekaj časa niso klicale pred šihtom...

Mimo Korosaških slapov vodi ena bolj slikovitih poti na Kamniški vrh. (Še ena meni ljuba je čez Hud konc) Nemarkirana, a dobro sledljiva in ne prezahtevna. Parkrat se umakne stran od struge. Je pa možno tudi čisto po soteski. Takrat pa mestoma postane zahtevnejše. Predvsem je lahko teren precej spolzek. Korosaške slapove  sestavlja kar precej manjših slapičev. Drugače niti ne gre, saj je padec potoka na kratki razdalji zelo velik. Pri zadnjem slapu pa se teren postavi že zelo pokoncu, tako da se tu iz brezpotja umaknem na sledljivo potko, ki se ravno tako močno strmo vzpne do planine Osredek. Nadaljevanje pa manj strmo proti Planjavi (1251). Tu mi pot prekriža še gams. Parkrat zažvižga in jo hitro ucvre po pobočju.

Iz Planjave razgledi niso ravno po pričakovanju, precej je meglic v zraku. O tem debatirava tudi s planincem na Kamniškem vrhu. Kar oblegan je za delovni dan. Danes sem že 3. vpisan v knjigi. Zanimivo, na Osredku ni bilo pred mano nikogar 4 dni - vsaj ne vpisanega. Še več ljudi pa srečam pri sestopu po "klasični" poti. 































Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grintovec (18.2.2024)

Slika
 Kdar danes ni šel v hribe, ni zamudil nič. No, ok...nekej pa je že...recimo vseh 50 odtenkov bele. Pa bolj pristen stik z naravo, ker je bilo manj ljudi Redko kdaj za vikend na Grintovcu srečaš samo 5 ljudi. Pa še par do sedla.  Plani za danes so bili malo drugačni. Čez Dolge stene bi šli gor. Potem najprej par odpovedi, za konec pa še megla. V Lj še ni bilo tako slabo. Oblačno sicer...to je to. Na mengeškem polju pa kapljice na šipi. Do Kamniške Bistrice se je samo stopnjevalo. Zdaj ne bom obračal, če sem že tu. Štartam v rosenju in megli. Mraza ni. 6°C na štartu. Pod vetrovko hitro začnem močno švicat. Ne vem, če nisem tako še bolj moker kot zaradi rosenja... Sneg se začne malo nad klopco. Bolje rečeno - ledene plošče. Precej spolzke, v dežju še bolj. "Sneg sneg" pa malo pred koncem gozda. Spodnji del nad gozdom spet led, višje je potem malo več snega. Je pa precej južen. Ja, toplo je. A malo pod kočo se dežne kapljice le začnejo spreminjat v ledeni prš. Ne sneg, bolj neko...
Preberite več

Nanos po Modrasovi (6.4.2024)

Slika
 Nič hudega, če ni še nihče slišal za Modrasovo na Nanos. Kako tudi bi, saj tudi "uradno" ne obstaja oz zelo verjetno ni zabeležena v nobeni planinski literaturi. Do zdaj😅 Od kje sploh ime? Za to se bo potrebno vrniti kakšno leto nazaj, ko je imel Marko tu "bližnje srečanje" z modrasom. To je potem to. Ampak konec dober - vse dobro. 🙂 Bodi dovolj heca (čeprav ni samo hec). Gre za ZZ brezpotje. Greben, ki se dvigne naravnost od vetrnic na vrh Pleše. Tisti oster rob, ki na daleč Nanosu daje tako značilno obliko. V zadnjih mesecih so tu celo zrasli možici. Pa še par čisto novih svedrovcev v skalah. V času, ko smer še ni nosila imena po "sikajočem domačinu" ni bilo ne o enem, ne drugem ne duha ne sluha. Aja...par starih klinov je pa res že bilo... O samo orientaciji na poti kaj dosti ne bom pisal. Bolj je v stilu "greš, kjer ti paše". Obstaja več lažjih in težjih prehodov. Tam kjer so svedrovci je precej navpična skala, mi smo šli v glavnem po dvoj...
Preberite več

Begunjščica skozi Y (25.1.2024)

Slika
 Po kar nekaj časa spet ena bolj poštena predšihtna. Zgleda sem se vmes malo polenil😅 Da takoj razčistimo, Y v Begunjščici seveda ni isto kot Y v Vrtači . Čeprav je v "istih koncih", ponavadi se gre celo gor iz istega izhodišča. Grapa se nahaja levo od Centralne v Begunjščici in je od slednje težja. Naklon je večji, vmes so tudi skoki, ki so odvisno od zalitosti. "Najkasneje ob 6 iz Lj". Ob 12 treba na šiht...pa prej bi še pojedel. Pa mogoče ne smrdel po švicu pred pacienti😅 Za vsak slučaj sem že kašno minuto prej zunaj, če bo treba strgat avto. Tu pa kar presenečenje - nič ni zmrznjeno, pač pa dež. 😐No, rosi. Vmes že pomislim, da si je Urška zaradi vremena premislila, ker je 5 čez 6 še ni, pa nima navade zamujat...  "Dež bo nehal. Mora nehat. Ne zato, ker tako pravijo vremenoslovci...ampak ker sem se jaz tako odločil!"😆 In na Ljubelju je res že zvezdnato nebo. In že kar obljudeno. Ter predvsem pretoplo. Celih 5°C. Prvi sneg je že na občutek gnil. Ob k...
Preberite več