Plan, ki ga je na predpraznični torek dobesedno odpihnilo, je danes, na praznični četrtek, šel čez. Sicer v obratni smeri, a nič hudega. Torej od Tinčkove koče, gor po Zabreški in dol čez Zagon.
Že precej pozno, ob 9 štartam pred Tinčkovo kočo. Tokrat je cesta, recimo da brez težav prevozna do konca. No, skoraj do konca. Zadnji 200m nisem niti probal...se mi je smilila sklopka😆 Pa saj do tam, kjer sem parkiral ni bilo še nobenega avta. Edino za nazaj sta bila še dva 4x4 malo višje.
Od Tinčkove koče grem proti Zabreški poti. To prečenje se pozimi običajno ne uporablja, saj je v začetnem delu pobočje precej strmo, a zdaj je snega malo. Ne držim se cel čas markirane, tista gre bolj naokoli, ampak raje mimo lovske koče. Tu ni bilo nikjer pred mano nobenih sledi. Ko prispem do Zabreške, pa naletim tudi na sled. Današnjo. Kmalu srečam trojico, ki že sestopa. Ujamem komentar "bolje se bi počutil s cepinom". Pogledam, in res je kazalo, da ga eden od trojice ni imel. Em..."pogumno"😬 Pri tisti koči ujamem še dvojico, ki zgleda, da je na poti gor. Težko rečem zagotovo, ker sedita😆
Nad gozdno mejo vedno bolj piha. Sneg je na površini kložast. Da bi bila kakšna nevarnost plazov ne zgleda, saj so klože dokaj stabilne...je pa velika navarnost zdrsa. Vsaj tam, kjer kloža drži težo. Večinoma je sicer ne. Za Finžgarjevo skalo, no, ne tam pri napisu, ampak od sedla naprej, veter zares pokaže svojo moč. Stotka zagotovo, morda tudi proti 120 posamezni sunki. Ok...140 zagotovo ni😆 Zanimivo, za danes ni bil več napovedan tako močen. Ampak na Stolu pozimi tako ali tako vedno piha...
Pri koči je, vsaj na Z strani popolno zavetje. Že par mar metrov stran pa se vetrnica vrti kot letalski propeler😆 Vseeno na vrhu ne piha tako močno, kot malo nižje čez pobočje. Najhuje je bilo nekako 150-50m pod vrhom. Čisto na vrh ne grem, res ne čutim potrebe v tem vetru, tako ali tako sem bil že velikokrat...v vseh mogočih in nemogočih razmerah. Aja, resnici na ljubo še nikoli pozimi v - brezvetrju😅
Na vršnem grebenu in sedlu med obema Stoloma spet bolj vleče. Tako tudi izpustim Orličje. Danes piha predvsem vzhodnik. Ojača se spet na sedlu, tik preden se pot začne spuščati. Snega je tu malo, skoraj nič. Enako kot cela flanka od Finžgarjeve skale naprej, ki je povsem kopna. A kakih 100m nižje, za prehodom se vseeno začne sneg. Trd, spihan.
Ko si že dajem dereze gor, grem lahko pogledat še proti tisti grapi na Krkotnik. Če se nam je letos poleti izmuznil...morda pride na vrto pozimi 😆Bliže ko sem, bolj je vabljiva. Čeprav zgleda, da ni zalita čisto do vrha. Iz "samo malo grem pogledat" naekrat zagrizem vanjo. Sneg je trd, spihan. No ja, ne cel čas...od mesta, ki deluje kot nek prelom naprej je precej bolj sipek in morda bo bolje, če se obrnem. Malo se tudi poigram s prerezom snežne odeje. Vsaj nagledal sem si jo 😁
V---- prevladuje lepa snežna kulisa. Veter je zgradil zanimive snežne vzorce. Le višje gor je opazno pomanjkanje snega za ta čas. Sestopamo čez Zagon. Gaz gre malo drugače, kot sem vajen...in kot sem jo vlekel v torek. Po malo bolj strmem terenu. In na nekem mestu je tudi vidno, da je predhodnik (oz eden od njih, več jih je šlo tu) zdrsnil. Na precej neugodnem mestu. Zgleda sicer, da se je dokaj hitro ustavil. Še dobro. Dovolj je bilo črne kronike v tem pred/med prazničnem času...😐
 |
| začetno prečenje |
 |
| nekdo je hodil pred mano ;) |
 |
| lovska koča |
 |
| po gozdni meji |
 |
| tu je še precej snega...vidi se, kje sneg drži težo |
 |
| snega vedno manj |
 |
| v zavetju |
 |
| proti vrhu |
 |
| Krkotnik |
 |
| kakih 10-15cm na debelo je trdo, kložasto, spodaj nepredelano |
 |
| od tu naprej gre do riti...raje obrnem |
 |
| "mine" - ko se predre led, spodaj pa "luft" |
 |
| razcep...zadnjič sem gazil desno, zdaj prišel iz leve |
Komentarji
Objavite komentar