Današnja modrost dneva: če se sprašuješ, ali vzeti na turo štrik ali ne, ker ga skoraj vsi tam uporabljajo, je odgovor - gre tudi brez...pa če tudi to pomeni dooolge in nepotrebne obhode naokoli😆 In na koncu...z nošnjo štrika ne bi porabil toliko energije, kot jo za te obhode...🙈
Ampak gremo po vrsti. Včeraj sem še na tudi, ko se menimo za danes. "Dajta se vidva odločit in mi samo povejta, kdaj naj vstanem." Ok...ni bilo čisto tako...malo še sugeriram "kaj pa če bi...tisto med Stolom in Vrtačo?" Brezpotje se je na koncu vsem zdel boljši predlog, to druge opcije, ki so vključevale markirane poti...pa še malo več vožnje bi bilo.
6.30 štart iz Lj, približno 7.30 začnemo hodit. Proti Tinčkovi koči je na novo postavljena rampa, ki te za prehod prikrajša za 7€. Glede na to, kaj se zadnje časa dogaja pri nas...ta še ni najbolj požrešna😅 In cifra je za 1 prehod...ne po urah/dnevih. Parkirišče je že precej polno. A je treba vedeti, da je tu dokaj majhno. Vzpnemo se po nemarkirani proti sedlu Šija. Malo pod sedlom levo proti Stolu na markirano, na naslednje križišče spet levo..."Ta gre malo stran od Grada". Uf...aja...na Grad (2008) nisem študiral...ne vem točno zakaj. Morda imam nekje v podzavesti, da je precej zajeban...😅 Torej gremo sedaj desno in potem naravnost gor.
Prečimo še zgornjo pot in začnemo gledat, kje bi zgledalo najlažje za na vrh. Strme grape, strme stene, zgleda precej razbito. Naposled se odločimo za grapo, ki gre gor kakih 50m desno do vrha. Do grape je še prej melišče. Grapa je res razbita in naložena. Nisi čisto prepričan, kaj lahko primeš in kam lahko stopiš. Nobenemu oprimku ali stopu ne zaupaš 100%. Konec grape je na grebenu, do vrha manjka še kakih 10-15m. Tam pa vse skupaj še bolj nestabilno. Še veter je tu močnejši. Že čisto pravi veter, ne samo sapica.
"Kar pojdita gor če hočeta, bom počakala tu ali šla dol" pravi Urška. V vetru se ne sliši dobro, zato kot pri tisti igrici telefon predam naprej "Kar pojdi gor če hočeš, midva bova sestopila po grapi"😅 Že dol ne bo enostavno, a malo me je stiskalo ob misli, da bi moral sestopati še ta del, ki je še pred mano. Verjento je sicer v drugo stran bolje...ampak...kaj pa če ni? Janez tudi še malo razmišlja in omahuje, naposled potrdi, da se dobimo "na drugi strani na sedlu". Sestop po žlebu na koncu še ni bil tako tečen, kot sem se bal. A vendarle...znatno bolj podrto kot včeraj...
Nadaljujemo vzpon po grebenu. Do prvega Jelenčka, če je to pravilno poimenovanje (gor piše Edelweisspitze 1921), kakšnih težav ni. Pazljivost seveda je potrebna, nekaj poplezavanja in to je to. V nadaljevanju sledi sestop v škrbino, potem plezanje čez "pogurtnan monolit", nov sestop v škrbino in prečka. Vsaj skala je tu dobra, a teren je izjemno izpostavljen. Svoje dodajo še sunki vetra, za katere bi rekel, da to tam nekje 60-70, morda tudi 80km/h. Ko si na ozkem grebenu ali polički, je to zadnja stvar, ki so jo želiš. Sploh tista zelo ozka polička, kjer naposled obrnemo...
Aja, vsi ti izpostavljeni prehodi omogočajo dobro varovanje. Obilica še svetlečih se svedrovcev, ki so na polički in monolitu na razmaku kake 2, max 3m. A kaj ko...smo bili preceč pametni in samozavestni🙈 Od celega opisa, ki sem ga včeraj bolj preletel kot dejansko prebral se spomnim samo komentarja "da se brez štrika, greš pač malo naokoli". Nazaj na prvem Jelenčku preklinjamo jutranjo lahkomislenost. Janez deluje še najbolj jezen, razmišlja celo, da bi skočil v avto po štrik. Res, da ima največ kondicije...a 800m dol in nazaj gor samo za to?
Nazaj na sedlu skujemo bojni plan za vsaj tolažilno nagrado. Svačica (1958) se dviga tik pred nami, samo kakih 15 min stran. Poberemo vrh - tu je veter danes najmočnejši - in po markirani proti Stolu do razcepa za Tinčkovo kočo. Za sestop. Ampak iz križišča se tako mamljivo vidi Celovško špico (2102)😅 "A vaju mika?" se najsmeji Urška. "Ja! In zagotovo grem vsaj malo bliže pogledat...da se vsaj v celoti razkrije sedlo in pokažejo prehodi gor..." Nobene besede več niso potrebne in že vsi trije maširamo v to smer, točno vemo s kakšnim namenom.
Od sedla gor najprej strma mešanica skal melišča in trave. Do izključno skalnega dela, ki se začne 30-40m pod vrhom. Lepo poplezavanje, ki zagotovo ne preseže dvojke, razen morda čisto zadnji skok na vrh. Tu nekateri pišejo, da se povzpnejo kar po strelovodu. Celovško špico prestavljata 2 vrhova, avstrijci so na oba nabili križ. Eden je res že v slabšen stanju.
Krkotnik (2116) je od tu čisto blizu, a se naposled za nadaljevanje ne odločimo. Veliko je bilo že danes skakanja gor in dol, pa naokoli, pa spreminjanja planov...občutek imaš, da je bil dan že res dolg. Veliko doživetega. Pa vseeno ne hodimo še tako dolgo. Predvsem je bilo raziskovanje terena in iskanje prehodov v pravem pomenu. A naslednjič vendarle gre na take ture...štrik zraven. 😆
 |
| za ljbitelje balvanov...veliko jih je tu |
 |
| v grapo proti Gradu |
 |
| pošodrana in razbita |
 |
| izstop |
 |
| naprej pa še bolj razbito |
 |
| previdno dol |
 |
| Grad iz V (slikal Janez) |
 |
| Grad iz Z (slikal Janez) |
 |
| pogled nazaj na Grad in Vrtačo |
 |
| proti Jelenčkom, zadaj Svačica |
 |
| Ovčji vrh |
 |
| prvi Jelenček |
 |
| spust v škrbino |
 |
| spust v škrbino |
 |
| čez "pogurtnan monolit" |
 |
| druga škrbina in ozke police |
 |
| ozke police |
 |
| pogled na drugi Jelenček in Celovško špico |
 |
| na Svačico |
 |
| pogled na greben iz Svačice |
 |
| Srednja peč |
 |
| proti sedlu |
 |
| a tu so včasih hodili čez mejo? |
 |
| proti Celovški špici |
 |
| proti Celovški špici |
 |
| Celovška špica - skalnat del |
 |
| ku ku🙂 |
 |
| Celovška špica |
 |
| zadnji skok |
 |
| drugi od vrhov, zadaj Krkotnik in Stol |
 |
| za nadaljevanje je tu abzajl, je pa zgleda možno tudi malo nižje desno |
 |
| Celovška špica |
 |
| nekateri priporočajo vzpon/spust po strelovodu😆 |
 |
| tako zanimive sledi verjetno še ni bilo |
Komentarji
Objavite komentar