Kozji vrh - Mali Grintovec - Bašeljski vrh (21.6.2022)

junij 22, 2022

Že tretjič zapored na predšihtni v te malo obiskane in pravzaprav malo znane konce med osrednjim grebenom KSA in Storžičem. Tokrat sem si zadal optimističen plan. Še nikoli tako obsežnega za predšihtno (dalše so že bile pošihtne). In še nikoli pravzaprav tako zgodaj vstal za predšihtno...čeprav roko na srce, nič ekstremno zgodaj :)

Malo po 5 uri začnem hodit tik pred koncem asfaltne ceste, ki zavije v dolino pri Kanonirju. Svetlo je že. Dan je dolg. Nikoli več letos ne bo daljši :) In čisto prijetnih 14°C. Za začetek. Že po par minutah ob močni sopari kar lije švic. Prvih cca 200 višincev hodim po gozdni cesti, nato "pri hudem ovnu" zavijem na novo gozdno cest oz vlako, ki je višje gor bila pred kratkim razširjena. V nekem trenutku zgleda skoraj kot gradbišče za 2. tir. Končno se tudi vlaka konča in nadaljuje prava planinska pot.

Pot nekaj časa preči pobočje in se skoraj ne dviguje, proti sedelcu in nad njim, ko zavije levo, pa se začne bolj konkreten vzpon. Odprejo se luti lepi razgledi proti Stegovniku in zadaj Košuti, nekoliko višje pa še proti Kočnam. Na Kozji vrh (1628) vodi markirana pot, a mase planincev tu ne hodijo.

Nadaljevanje proti Licjanovcu (1733) ni markirano. In kar malo prehitro sem hotel zaviti na prvo kolikor toliko vidno stezico. Malo imam čuden občutek, tudi kompas ne kaže pravo smer. To je bilo dovolj, nisem se niti ukvarjal z gledanjem na zemljevid (hm...ne najbolj posnemanja vredno) in tako se še za nekaj časa vrnem nazaj na markirano. Oz grebenček tik nad njo. In kmalu se nakaže, kam bo nadaljevanje. Desno tik nad mano se pokaže še en vrh. "Mali Kozji vrh" ;) Turni (1432), ko se izkaže kasneje. Seveda grem gor. Ker je pač tam :)

Nadaljevanje po širokem a dobro sledljivem grebenu. V nekem trenutku gre po njem celo vlaka, sicer pa dovolj vidna neoznačena pot. Najprej po ravnem, nato se začne dvigovati. In višje ko je, bolj zmanjkuje gozda in preide v rušnat svet. Rušje je tudi požagano in se pravi smeri da slediti brez večjih težav.

Licjanovec je res neizrazit vrh in ga kar "preskočim". Oz šele ko se obrnem nazaj mi kapne, da je to bil ta vrh. Še na profilu poti ga bi težko označil za vrh. Se pa malo ustavim na Malem Grintovcu (1813). Tu je že več kot jasno, da mi časovno ne bo šlo za nohte. Časa imam celo na pretek. Nikoli v hribih ne maram tekmovati z uro, a predšihtne so hočeš nočeš, tudi to. Je pa razlika, če oceniš časovnico na 15min gor ali dol, ali pa moraš biti ravno sekundo hitrejši od nekoga ;)

Spust v Mačensko sedlo. Najprej sem razmišljal, če bi kar tu sestopil, a me noge nekako odnesejo še na Bašeljski vrh (1744) in po markirani preko Bašeljskega prevala in mimo Praprotnikove koče. Že prej so se slišale motorke, kmalu pod kočo pa tudi nove vlake in nekaj mehanizacije. Tako stoječe, kot v delu.

Zadnji del je dolg spust po "dolgočacnem makadamu". Vsaj lani na pošihtni v teh koncih se mi je zdel dolg spust. A že v osnovi je bila tura daljša, avto pa še precej dlje in je preostanek poti vključeval še kar nekaj asfalta, pa tudi klanca. Aja, pokrajina okoli tega makadama je vse prej kot dolgočasna.