Ne čisto "zajčkova", ker je bila sobota. Pa ne čisto od Rogovilca, pač pa malo po svoje. Od tam, kjer je zdaj nov (začasni) most, ker je prejšnjega odnesla poplava. Od tega, da naj bi bila skoraj vse markirana pot, nastane vmes čisto pravo brezpotje. A tu sem si sam kriv...ker sem preveč probal po svoje. Je pa bilo bolj zanimivo 😅
Za letošnje zajčkove praznike vremenska napoved ni tako dobra. Edino soboto kaže ok. A v zadnjih dneh je bilo nekaj novega snega, zelo toplo je...in plazovi na trojki. Tako na hitro potegnem ven nekaj "manj zvenečega" na poti iz Lj na Štajersko. Iz te smeri sem si pot na Raduho nagledal že nekaj časa nazaj. Zdaj se je pojavila (kar pričakovana) težava - mostu, kjer bi se odpeljal malo višje in si prihranil nekaj hoje po cesti ni več. Malo višje je nov, a cesta od mostu naprej je zgledala bolj zasilna - za traktorje. Navsezadnje ugotovim, da bi tudi z avtom šlo...a ko sem že hodil se nisem obračal nazaj 😆 Tako da štartam globoko spodaj, na desnem bregu Savinje.
Malo si krajšam pot po celem labirintu gozdnih cest, malo tudi kar tako počez, dokler ne pridem do razcepa, za katerega se zdi, da bi utegnil biti pravi. Tudi kolovoz se hitro spremeni v srednje vidno stezico. Markacij sicer ni...ampak ok, ta pot ni obljudena. So pač že zbledele😆 A stezica je vedno manj vidna, na trenutke komaj kaj. Oz si jo moraš že sam risat v glavi. Ja, povsem jasno postane, da to ni to. Da ne gre za markirano pot. Moja orientacija nekako pravi, da bom do nje že prišel. Da je pač malo višje. Tako probam slediti tisti imaginarni stezici, ki se začuda vsake toliko spet pojavi. Ponavadi tam, ko je potrebno izbrat pameten prehod v težjem terenu. Naposled splezam na lep grebenček in kmalu se pred menoj iz nenada pojavi markacija. Res je bila markirana ves čas dokaj blizu, le malo višje.
Nekaj časa naravnost gor po markirani, že v bližini Snežne jame pa ponovno (tokrat povsem načrtovano) na neko lovsko pot, ki vodi naravnost naprej. Tu orientacijsko ni neke umetnost, po grebenu oz blizu roba naravnost gor. Dokler se ne iz desne spet priključi markirana.
Sneg se začne nekako na 1750m. Seveda je močno južen. Zaenkrat so še posamezne zaplate, ki postajajo vedno bolj strnjene. Ko se priključi markirana je bolje, saj je vsaj zasilno potegnjena gaz. Že to, da približno veš, kam lahko stopiš da bo držalo...precej olajša zadevo. Do vrha potem brez posebnosti. Nekje na vsakih 20 korakov se je predrlo. Torej fizično ne preveč naporno 🤣
Na vrhu je kar lepo vleklo. Gor pridem še v kratkih rokavih, a si hitro dam čez še flis in vetrovko. Zdaj je pa čisto prijetno, lahko bi bil uro gor. Par besed spregovoriva s planincem, ki je že gor in sestopa v smeri, po kateri sem prišel. V naslednjih 20min pa jih pride še ene 10. Zanimivo, pa že sam sem prišel zelo pozno na vrh. Ob 1 popoldne. Niti ne vem, koliko jih je danes že bilo, v knjigi ni nikogar vpisanega pred menoj.
Sestopim proti koči. Iz te strani je precej bolj uhojeno. Pa tudi...nekako bolj spominja na "zimsko pravljico". Vsaj na omejenem področju. Nekih bajnih razgledov danes tako ali tako ni zaradi puščavskega peska. Sneg je skoraj do koče. V spodnjem delu so narejene "smučine". Za tisto smučanje brez smučk.
Sledi prečenje proti planini Arta in Snežni jami. Pri Arti ponovno srečam prej omenjenega planinca z vrha. Prvi in hkrati zadnji človek, ki sem ga danes srečal. Še mimo Snežnje jame in pri tistem breznu se priključim poti od prej. Sestop pa po znanem...no, ne čisto. Tokrat se držim markirane. In ugotavljam, da je pravzaprav...precej bolj izpostavljena, kot brezpotje od prej. Skala ne ponekod še vlažna, varovala so postavljena zelo asketsko. Čeprav cel čas pod gozdno mejo, je pot zelo izpostavljena in nikakor za tiste, ki se bojijo višine ali se jim zatresejo kolena pri pogledu v prepad. Če kdo zdaj že razmišlja...ne, ne priporočam zrezpotja od zjutraj 🤣
 |
| kar malo surrealno ozračje |
 |
| napačen razcep |
 |
| in napačna potka |
 |
| razgled |
 |
| on steni, potem pa po njej |
 |
| prehod |
 |
| so že znaki civilizacije |
 |
| po grebenu |
 |
| in potem se pojavi ;) |
 |
| tam nekje so Račka vrata |
 |
| Dleskovška planota in Ojstrica |
 |
| planina Arta |
 |
| izpostavljeno |
 |
| korito za napajanje ;) |
 |
| tu čez je bil prvotni namen. Z avtom seveda |
Komentarji
Objavite komentar