Tokrat pa Valentina izbere eno krajšo, da greva na koncu na štruklje. Pa potem ugotovi...da sploh ni tako ekstremno kratka 😅
Precej pozen štart iz Ljubelja, a sredi tedna se še najde prostor na brezplačnem parkirišču. Počasi prihaja vročinski val, je pa danes še kar znosno. Gor ne greva po cesti pač pa po poti nad njo skozi gozd. Na Zelenici par tujcev. V nadaljevanju proti Begunjščici nekoliko bolj pripeka, še vedno pa prehudo vročino preprečuje vetrič.
Na grebenu baje piha še malo bolj, čeprav se je meni zdelo kar podobno. Razgledi so lepi, obiska je malo, razen številnih ovc med Velikim vrhom in Begunjsko vrtačo. Pa polno gorskega cvetja. Tam, kjer ga niso pojedle ovce 😉
Sestop do Prevale. Pot je vedno bolj zoprna in v vedno slabšem stanju. Uradno je še vedno lahka pot...bi se pa dalo debatirat. Erozija na strmem terenu dela svoje... Tam še zasluženi štruklji in nazaj do avta čez Bornove tunele. Iz severne strani, kjer se vhod v tunel počasi zasipa, se mi zdi, da so ga od zadnjega obiska spet nekoliko poglobili in se ni treba toliko priklanjat.🙂
 |
| zadaj Spodnji plot z Vrhom Ljubeljščice, desno se kmalu odcepi pot |
 |
| Na Možeh |
 |
| Stol, Vrtača in vse vmes |
 |
| sestop |
 |
| ene od daleč opazujejo... |
 |
| druge pa bolj radovedne |
 |
| greben |
 |
| pot je uradno še vedno lahka |
 |
| na Prevali |
Komentarji
Objavite komentar