Dopustovski teden se je prevesil v drugo polovico in za najkrajšo noč greva prespat na Prehodavce. Naprej pa bova videla...odvisno od razmer.
Parkirišče pri Savici je skoraj do konca polno. Presentljivo, nihče ne pobira parkirnine. Prvi stavek že pove, da spet štartava pozno😅 Zelo pozno. Vročina pa manj prizanesljiva kot včeraj. Precej bolj je soparno, svoje naredita še težja ruzaka in strma pot čez Komarčo. Vseeno sva kar hitro čez tisti klanec in pri Črnem jezeru si vzameva malo časa za poležavanje.
Kar nekaj ljudi je tu. Skupina starejših Francozov. Pa še nekaj drugih tujcev. Ja, v celem dnevu skoraj nisva srečala "naših". Nekateri namakajo v jezero noge, drugi svoje riti. Še najdlje je v jezeru vztrajal nek nudist (ker sva sedela na drugi strani nisem razločil za kateri jezik gre), njegova partnerka pa je dvema psoma metala palico v jezero. Še nekaj, kar prej v Črnem jezeru še nisem opazil (res, da že dolgo nisem bil tu) so ribe. In precej veliko jih je. Upam, da je tu ekosistem bolj odporen in ne bo prišlo do žalostne zgodbe kot v Dvojnem.
Nadaljevanje po Lopučniški dolini, ker sopara in gosto rastje skoraj dajeta občutek tropskega gozda. Ja, spet se je segrelo, malo bolj sveže je bilo samo pri jezeru. Po kake 3/4 ure se pot iz Lopučniške doline strmo dvigne v Dolino Triglavskih jezer. Vprašanje za križanke/kvize... spodnje od Triglavskih jezer NE leži v dolini Triglavskih jezer😁
Prej omenjena žalostna zgodba z Dvojnim jezerom je očitno preteklost. Voda je kristalno čista, v njej ni videti rib. Upam, da bo tako tudi v poznem poletju, ko bo vode manj. Trenutno je vodostaj vseh jezer precej visok. Seveda je okoli jezera polno tabel, da je sanacija jezera potekala z evropskimi sredstvi.
Tu se ne ustaviva dolgo, saj je naslednja daljša pavza planirana pri Ledvički. Srečava še par tujcev, eno sem menda kar pošteno prestrašil. Spraševala je, če kaj veva, če je pri Zelenem jezeru ali Ledvički kaj primernega prostora za postavit šotor. Ko ji rečem, da jo taka stvar stane 500€, če jo vidi ranger, je kar prebledela in se zahvalila za opozorilo. Upam, da ne bo prehitro ugotovila, da rangerji zgleda tolerirajo kampiranje, če je to z namenom pridobivanja všečkov...
Počasi se oblači in od Ledvičke naprej malo piha. Vedno bolj se tudi kažejo kar obsežna snežišča proti Vratom in Dolini za Kopico. Torej tu jutri ne bova šla, zimske opreme nimava. Opcija je greben Špičja, to se zdi kopno. Kakšno manjše snežišče je še vidno, a ni videti, da bi ležalo na poti. Proti Hribaricam so tudi snežišča, a zgleda, da se jim da izognit. Više proti Kanjavcu težko rečem.
7 nas prespi v bivaku, vsi ostali so tujci. Še največ je danes tu štirinogih "lokalcev". Mladi kozlički se podijo in igrajo pod budnim očesom mam. Starejšega kozoroga sem pa videl samo enega.
Jutro je "mračno in temačno". Sončnega vzhoda ni bilo. Že včerajšnji zahod zaradi oblakov ni bil čisto tak kot bi moral biti, tokrat pa se sonca sploh ne vidi. Veš, da je nekje, a vidiš ga ne. Nekje...za saharskim peskom. V nadaljevanju se se vidljivost samo slabša.
Mahneva jo proti Vodnikovemu Vršacu. Praktično, da sproti še natočiva vodo. Zanimiv vrh. Bolj prostrana planota, s pravim labirintom globokih škrapelj in apnenčastih monolitov. V škrapljah je ponekod še sneg...a se mu izogibam. Kaj pa veš, kaj je pod njim...škraplje so globoke tudi čez 10m. Pot do tu iz markirane je kratka, a vodi bodisi po zoprni razbiti pošodrani polici, bodisi malo plezanja naravnost gor. Torej Z do ZZ neoznačena pot/brezpotje. Markirana do tu je zelo strma. In za sestop spet zoprno pošodrana. Vrh sicer nudi čudovite razglede. Ehm...predvidevam... Tokrat se še Razor komaj razloči...😐
Od Prehodavcev dol greva po isti poti kot včeraj. Le da je tokrat pokrajina bolj "Šanghajska". "Mordor" sem tudi slišal komentar.
Danes je bilo že več ljudi kot včeraj. Še vedno večinoma tujci. Tudi čez Lepo Komno, kjer nadaljujeva. Nekaj časa že nisem hodil tu. Nazadnje pozimi...že blizu 10 let nazaj. Treba je povedati, da je to daljšo varianto določila Valentina🙂 Potka je kar zanimiva, malo gor in dol, ne vodi pa čez noben vrh. Tik pred Planino na Kraju je čas za malico.
Neko vlago je bilo sicer čutiti v zraku, a glede na puščavski pesek je bilo težko karkoli reči o oblakih...tako da "na lepem" začne dež. Parado je bolj rahlo, a do Komne, do kamor je še slabo uro, je človek ravno prav moker. Zmerno moker bolje rečeno...ne čisto premočen. Ne vem niti, ali sem bil bolj moker jaz, samo v majici in s klobukom, ali Valentina, od švica pod palerino😅 Je pa premor kar dobro del, da je fronta šla mimo in sestop do izhodišča je bil spet po...ja, ne ravno soncu, čeprav se mi zdi, da malo manj puščavskega peska pa vendarle je.
Torej lahka dopustniška dvodnevna, brez nekih pravih vrhov, kar že bolj spominja na kakšen treking...je vseeno nanesla 38km in 2200 višincev.
 |
| pogled proti Komarči |
 |
| pohvalno, da piše tudi "za turiste" 😆 |
 |
| svatba |
 |
| lopučniška džungla |
 |
| Črno jezero |
 |
| sadje paše...a treba ga je nosit... |
 |
| tudi tu zgleda že razsaja lubadar |
 |
| ob poti |
 |
| ob poti |
 |
| svež podor |
 |
| Dvojno jezero - precej lepše kot par let nazaj |
 |
| on seveda na dolgo in široko o evropskem financiranju |
 |
| Ledvička |
 |
| Špičje |
 |
| proti Vratom in Dolini za Kopico še snežišča |
 |
| poplavljena pot zaradi visokega vodostaja |
 |
| kozlički se igrajo |
 |
| proti Kriškim podom |
 |
| Kanjavec |
 |
| Vodnikov Vršac |
 |
| Zadnja Lopa, pogled na Špičje |
 |
| dan se poslavlja |
 |
| in čas za večerjo |
 |
| sonce je...nekje...zares se ga ne vidi |
 |
| pogled na drugo stran, proti Kanjavčevim policam |
 |
| razbit svet proti Vodnikovemu Vršacu |
 |
| gor pa bolj prostrana planota |
 |
| s številnimi razpokami |
 |
| in "monoliti" |
 |
| Razor danes komaj viden |
 |
| Triglav malenkost bolj |
 |
| Zelnarice in Špičje |
 |
| "kot v Patagoniji" pravi Valentina🙂 |
 |
| no ja...čisto užitno je😆 |
 |
| še malo poplav |
 |
| cvetlične gredice |
Komentarji
Objavite komentar