Dolgo smo se že menili in da letos "padejo" je bilo tako gotovo, kot so gotovi letni časi (aja...v zadnjih letih vedno manj😅). V zadnjih dneh pa so postale že prav obsedenost. Prejšnji petek smo s Staniča obračali zaradi megle, v nedeljo se sploh odpravili nismo, saj smo bili zmenjeni zjutraj...popoldne bi šlo. Današnja pošihtna (ok...zame ne, ker sem na dopustu) pa je ponudila idealne razmere.
Najprej debata o štriku. Že dolgo nazaj mi je teta govorila, da alpinisti grejo tukaj itak brez. No, potem sem še parkrat slišal, da ga je fajn imeti za vsak slučaj, a ga načeloma ne rabiš. Nazadnje ga tudi Marko in Mojca nista uporabljala. Tako da...ga silno samozavestno pustimo v avtu. V prvem poskusu...v drugem ga niti v avtu ni več.😅 Kdor veliko hodi zahtevna brezpotja in nima težav z izpostavljenimi prepadnimi mesti gre načeloma brez težav čez. Kdor ni čisto prepričan vase oz svoje sposobnosti, se je seveda vsekakor bolje varovati. Plezanje je načeloma največ dvojka. Če ne kaj zaideš...potem je seveda hitro lahko več.
Malo pred 3 štartamo iz Jermance. Še dobro, da zdaj nekaj časa niso v planu ture iz tu...cesta je že res slaba😬 Do Staniča slaba ura in pol...čisto po planu in ravno dovolj za se ogret. V plezalnem smislu...ostalo pa - že skoraj pregreti😅 Dan je vroč. Malo pavze in...sedaj se začenja zares. Prvi gre Janez, ki je že prečil Zeleniške. Tistih 40m spust s Staniča zgleda čisto enostavno...kot veverica in je že čez😆 Ampak dejansko, ko sem enkrat v steni...res ni tako hudo kot zgleda z vrha. Zbrano, po pameti in brez hitenja. Skala je dobra.
Nasledni vrh se izkaže za bolj problematičnega, čeprav ne bi smel biti. Spust je znatno manj strm, a bolj pošodran. Do zadnjega skoka v škrbino. Klin je zabit tam in prusik na njem...to nas je zavedlo. 4m stene.
"Ej, to ni dvojka."
"Ne, res je mau huj."
Nekako se spravim čez. Skala je dobra, oprimki in stopi malo bolj skromni. Padec pa ni opcija. Vseeno me obliva neka čudna samozavest, 100% prepričanje, do bom povsem brez težav prišel dol. In dejansko me je bilo marsikdaj prej, v lažjih detajlih že precej bolj strah. Urška malo bolj okleva...in ko gledam od spodaj...hja, bolj me je strah kot prej v steni. Janez (ki je bil dol prvi) se začne malo razgledovat in na desni (levo gledano z vrha dol) se pokaže "razodetje". Potka. Pravzaprav... dokaj lahka potka.
Nadaljevanje je manj emocionalno. Pač gor dol po grebenu. Včasih širši, včasih ožji. Prepada pod seboj niti ne opaziš več, ker je koncentracija na korakih in oprimkih pred teboj. Vsake toliko se ozreš na veličastne razglede in nadaljuješ naprej. Spet, ne da bi opazil prepad pod nogami. Do Nebeške lojtre, ki od daleč zgleda precej grozljivo in nemogoče, ko pa enkrat zagrizeš v njo (oz zaplezaš) je pa že "a to je blo to?". Saj je strma in izpostavljena - a kot omenjeno prej, gledaš oprimke in stope in prepada enostavno - ne vidiš.😆
Z Debelega Špica spet sestop. Po širokem grebenu v ozko škrbino in nato naprej, po levi pod grebenom. Sledi še par detajlov, ozka mesta in prepadi pod nogami, spet po levi in spet širok greben do sedelca z možicem, ki nakazuje, da se je potrebno malo spustit levo dol. Ker če vztrajaš po grebenu prideš do abzajla. Pravzaprav edino tako mesto, kjer te lahko greben zavede da greš gor, potem pa ne moreš dol. Oz se vrneš nazaj po isti poti.
Od tam še en vzpon, še kratek sestop v sedelce in naskok na Najvišji rob. Kar nekako po sredini po najbolj logični liniji. In odpre se prostran travnat vrh - čisto nasprotje vseh ostalih Špic. Veselje, malica in zdravica ob hmeljevi kapljici. Priznam, do Zeleniških sem imel velik rešpekt. Morda prevelik...a bolje kot premajhen. Lahkomislenost je že marsikoga drago stala... Na koncu lahko rečem, da sem že šel kaj težjega. Sem pa se še vrnem. Čudovit greben, vem pa, da bo manj adrenalinsko kot prvič😆
 |
| končno super vreme |
 |
| po grapi gor |
 |
| na grebenu |
 |
| proti Staniču |
 |
| Planjava |
 |
| spust s Staniča |
 |
| 40m je baje do sedelca |
 |
| teh hroščkov je bilo polno povsod |
 |
| naslednji vrh, Stanič zadaj še vedno zgleda precej nemogoč |
 |
| manj strm a pošodran |
 |
| in v napačno stran... |
 |
| "influencersko" ampak narobe😬 |
 |
| skok?😅 |
 |
| nadzornik |
 |
| novoletna jelka na stolpu |
 |
| proti Nebeški lojtri |
 |
| pogled nazaj, Stanič skrajno levo |
 |
| Nebeška lojtra |
 |
| malo v desno pri odlomu in spet gor |
 |
| pogled naprej |
 |
| z Debelega špica v škrbino |
 |
| pogled na drugo stran |
 |
| ampak še prej je treba ven iz škrbine |
 |
| tu je bilo v resnici manj grozno kot zgleda |
 |
| tu pa bolj...😅 |
 |
| pri sedelcu dol |
 |
| sicer čaka to |
 |
| pogled nazaj |
 |
| proti Najvišjemu robu |
 |
| proti Repovemu kotu |
 |
| okno na drugo stran |
 |
| Ojstrica |
 |
| domačina |
 |
| greben Zeleniških |
 |
| še malo plezanja skozi Repov kot |
 |
| neproblematično snežišče |
 |
| ta je pa visoko prilezel |
Komentarji
Objavite komentar