Ne, sončni zahod ni bil primarni cilj ture...to je bil vzpon čez Dolge stene. No, ne tisti čisto po grebenu (zimska), pač pa iskanje stare poti na Grintovec. Da vsaj enkrat v dobri vidljivosti vidim, kako gre v kopnem😅 Tiste, ki je nekoč...ne vem kdaj, verjetno lahko rečem davno tega bila markirana. Malo ostankov je še vidnih. Tu čez 2 tedna vodim društven izlet...pa je ideja, da gremo vseeno po tej, lažji varianti, ne čisto po grebenu. Tam pravzaprav sploh ne vem...če je uradano lahko izpeljan društven izlet...
Današnji plan je bil sicer povsem drugačen...najprej smo se zmenili za Zeleniške. Zjutraj. A zjutraj vreme pač ni bilo primerno za karkoli. Popoldne je napovedano izboljšanje. Tako čakam. Gledam kamere, radar, satelit...in ko se dejansko res razjasni je že precej pozno. Hm...ok...počakam še kakšno minuto, bom ravno za sončni zahod gor😆 Ob 6 začnem iz Konca.
Vseeno je bilo danes nekaj ljudi gor. Takoj po štartu srečam večjo špansko skupino. Domnevam, da je šlo za skupino, čeprav precej razpotegnjeno. Težko namreč verjamem, da se je nabralo tako veliko število špansko govorečih posameznikov😆 Vmes pa še nekaj naših.
Sončno je v toplo, proti sedlu pa se že začenjajo ponovno zbirati oblaki. Na sedlu malo piha, a glede oblakov se pokaže, da ni tako hudo. Tudi cel spodnji del grebena Dolgih sten vetroven. Vse do "razcepa" kjer gre stara pot dol z grebena. Tam je potem zavetje. Nekaj je še snežišč. Tako ne grem ves čas po tisti sicer vidni potki, pakrat malo poplezam po skalah, da se izognem snegu. Na Streho pa vendarle pridem približno točno tam, kjer je mišljeno. Tu je takoj "stemni". V vzhodni "steni" je bila še dobra vidljivost, tu pa gosta megla. Razmišljam, če sploh grem do vrha...no...ampak teh 10min...to pa že ne bom obračal😉
Na vrhu zbudim planinca, ki namerava tu prebivakirat. Ok...verjento je bil vseeno buden...samo zamišljen😆 Na trenutke se nebo odpre in pokaže se (skoraj) zahajajoče sonce. Ampak res samo na trenutke. S planincem na vrhu izmenjava par besed in hitro sestopim. Ne čisto po markirani, pač pa po desnem (gledano z vrha) robu Strehe. V upanju, da ujamem še kaj sonca. A ko se megla končno nekoliko razkadi, je sonce že izginilo nekje za Kočnami. Se je pa nastavljala belka...ki v tem času ni nič kaj bela.
Počasi se vedno bolj temni. Sestopam počasneje kot običajno tu. Na koncu sem za dol potreboval skoraj več časa kot gor. Pa tudi sedaj se mi res nikamor ne mudi. 2x še "poklepetam" s kozorogoma, ki sta par metrov od mene prečila pot. V drugem primeru je že tako temno, da so vidni samo še obrisi.
Od sedla dol pa nenadoma spet zasveti nebo. Iz oblakov se prikaže luna. Tako močno sveti, da vidim še svojo senco. Kasneje se spet skrije, a vse do gozne meje je čisto v redu vidljivost. Dovolj, da čelka ostane pospravljena. Naprej pa...ne bi ravno prakticiral tistih Humarjevih treningov na Grintovcu...čeprav je današnja tura že imela kar nekaj teh elementov 😆
 |
| sončno |
 |
| malo oblakov |
 |
| izšlo se bi z Zeleniškimi |
 |
| stara markacija |
 |
| obsijan Kalški greben |
 |
| proti Skuti še precej snega |
 |
| potka gre po zgodnjem robu melišča pod snežiščem |
 |
| tudi tu markacija |
 |
| tu je pod snegom |
 |
| izhod na Streho je pod snegom, splezam po skalah |
 |
| tu pride na streho |
 |
| za trenutek se pokaže sonce |
Komentarji
Objavite komentar