Greva v hribe na sončni zahod. Eno krajšo. Če sploh bo kaj sonca za videt. Na Dobrčo se Valentina večkrat spomni. Ok, pa naj bo Dobrča. Pa še Šentanski. Tokrat iz Bistriški planine po grebenu, dol po markirani.
Po grebenu ni markirana, je pa še kar dobro sledljiva. Morda ne čisto v začetnem delu, tam greva iz gozdne ceste desno enkrat za ograjenim pašnikom, se malo vidi stezica, ki vmes izgine...a greš po občutku, čim bliže grebenu. Vmes so še neke vlake. Potem pa se že pojavi tista bolj vidna, ki gre verjetno iz (ograjene) planine. Pot je na trenutke kar strma, občasno je tam pa tam fajn kaj poprijet, sicer gre brez plezanja. V zadnjem delu, kjer je rušje, je le to požagano, tako da je lep prehod skozi.
Kakih 100m pod vrhom srečava čredo 5-6 muflonov. Redko jih vidim. Do sedaj sem jih samo v Repovem kotu. Čeprav naj bi jih bilo kar nekaj pri nas. Vsaj tako sem enkrat bral. Lani pa je kolega lovec pravil, da bistveno manj, saj jih je "potamanil" volk, ki se je v zadnjih letih močno razširil.
Na vrhu se za trenutek celo pokaže sonce. Ki pa ga spet skrijejo oblaki, še preden izgine nekje za Kepo. Hm...še vprašanje za geografe/geodete/astronome...zakaj sonce zahaja na azimutu približno 300? A ima kaj s tem nagnjenost zemeljske osi?
 |
| potka postane sledljiva |
 |
| malo se odpre |
 |
| rušje je požagano |
 |
| a z vrha se prehoda tako rekoč ne vidi |
 |
| Begunjščica in Stol |
 |
| malica :) |
 |
| malo se pokaže |
 |
| Lešanska planina |
Komentarji
Objavite komentar