Brana čez Šijo (15.7.2025)

julij 16, 2025

Šija me je že kar dolgo matrala. Pa sem vedno imel nekaj spoštovanja do tega grebenčka...nenazadnje je vmes baje trojka. Ampak na koncu je tako, da se je treba samo odlocit on it. Pa še tokrat naj bi bile čisto sveže informacije s terena...kar pa se ni zgodilo, tista naveza ni šla gor... Da se razumemo, seveda je še vedno bolje preveč spoštovanja kot premalo 😉

Ju3 po šihtu? "Razmere kaže ok, pa naštudiral sem jo." Klasična "iz danes na ju3", ko je šele ob 11 zvečer dogovor potrjen 😅

Cesta na Jermanco naj bi bila v katastrofalnem stanju. Ampak moje mnenje...še najslabša je na tistem ovinku tik pod Jakovim obeležjem. Še en globok jarek je takoj za razcepom Konec/Jermanca. Naprej se mi ni zdelo več nikjer kritično. Seveda z izdatno mero pazljivosti in občutkom za vožnjo po makadamu 😉

Parkiram tik pred tistim nesmiselnim znakom. Tokrat se je zgleda brez posledic dalo tudi višje 🙂 Malo čez 5 je že. "Zdaj pa uro in pol do sedla" Urška sicer malo zavija z očmi, a seveda se s časovnico izide. Glede dnevne svetlobe bi šlo tudi z nekaj zamude...bolj bi bil problem zaradi vremena, kot se je izkazalo pozneje. Gor torej z lepim tempom, prevroče ni, malo sopare, a tudi ta brez prehuda. Pri koči se ne ustavljava, par jih je pred kočo, eden meditira na travi. Samo pozdraviva in naprej.

Markirano zapustiva na neizrazitem zaobljenem grebenčku, ki vodi pravokotno na naslednji bolj ošiljen greben. Gor gre kar dobro sledljiva potka. Očitno je obisk kar masoven. In počasi a vztrajno se začne izgubljati pomislek, da bi znalo biti občasno kaj orientacijskih težav. Teh tudi dejansko ni bilo. Bolj ko ne se strogo držiš grebena Šije, če gre že kdaj malo ven iz grebena je pa zelo logično z vidnimi stopi in oprimki, vidnimi stopinjami ter množico zabitih klinov.

Na grebenu je lepo poplezavanje, še skala je kar dobre kvalitete. Res ni tako, da boš iz prve zagrabil oprimek in se z vso težo obesil nanj - še vedno je potrebno vsakega preverit. A ko mi vmes uidejo misli na Rokave...je tu pravi balzam 😆

Na večina plezanja je I-II, na enem kratkem delu je III. Cel greben kar čakaš, kdaj se bo pojavila tista trojka...a na koncu je tako, da če imaš bolj dolge roke in noge jo tako rekoč prestopiš in skoraj ne občutiš 😆 Od tistega skoka naprej je greben manj strm in proti vrhu stvar postaja lažja. Tudi časovnica - ravno malo čez 2.30 nakazuje, da sva vse prehode zadela v prvo in je bilo tudi plezanje precej hitro, brez kakšne nepotrebne izgube časa.

In še dobro, da se je tako izšlo. Oblaki v okolici so vse gostejši in proti Grintovcu je tudi jasno vidna ploha. Nič pira na vrhu, samo čim hitreje dol. Bo pač pri koči. Dež naju ujame ko že skoraj izstopava iz plezalnega dela markirane. Ravno toliko, da je potreba povečana previdnost. Pri koči se ne ustaviva, samo čim prej dol. Ko imaš pač enkrat palerino gor...je ne daješ kar tako gor in dol, greš do konca 🤣

Za dol prehitiva še dvojico s psom. Ravno tako sta bila na Brani. Po markirani. "A sta vidva tam plezala...ok, samo da sta zdaj tu dol..." Mislim, da je v teh dneh marsikdo pod vplivom tragedije pod Rinkami/Skuto 😢

Analiza ture s pirom, ki je že bil na vrhu, sledi kar v avtu. Ne med vožnjo, da ne bo pomote 🤣 Uglavnem, super turca, lepo poplezavanje in zagotovo še kdaj. In spet sreča z vremenom. Ali pa...nemara ni samo sreča, bolj občutek/izkušnje (napoved res ni kazala padavin). Ne štejem več, kolikokrat se je že zgodilo, da je začelo padat ravno, ko sem prišel v dolino. Ali pa vsaj ven iz zahtevnega dela😁