Na Kepi nisem bil že nekaj let. Pa še to vedno po markirani iz Erjavčevega rovta. Čez Kurjeke je vsekakor delovala precej bolj zanimiva varianta. Za predšihtno kakopak...za cel dan je pač prekratka 😅 Za predšihtno pa...hja, ni ravno kratka. Pa še briljantno domislim, da grem včeraj po šihtu na obisk v tabor na Dovje (PD Vitanje in PD Slivnica so v tej izmeni) tam prespim ter tako direktno štartam brez vožnje. Super...samo da...na koncu spim še manj, kot če bi štartal od doma. Debate se zavlečejo pozno v noč, pir je bil pa tudi kakšen več od načrtovanih...🙈
4.45 imam budilko...a potegnem še 20min. Se pa potem (pametno) odpeljem 200m višje in ne štartam čisto iz tabora. Torej na okoli 1000m. Od tam vodi gozdna cesta proti Šetinovemu rovtu. Ampak zakaj bi bila stvar enostavna? Ene 150-200m nad to cesto je (ne v vseh) zemljevidih vrisana lovska stezica. Seveda, raje iščem to. Saj z nekaj občutka je dokaj dobro sledljiva. Edino na tistem dolgem prečenju me enkrat zanese preveč navzgor, naravnost proti Borovju. Neke sledi so...a se naposled prepričam, da je gamsje in požrem tistih nepotrebnih 50 višincev v ne prijaznem terenu.
Malo na omenjenim rovtom se priključim bolj vidni, a še vedno nemarkirani (tega je danes večina) stezi na Borovje (1476). Hitro sem na tem lepem razgledniku. Hm...Kepa zgleda še nekam daleč...sploh, ker bo spet 150m spusta 😅 Spust v dve sedli, ki si sledita eno za drugim. In kjer z imeni niso komplicirali: Šija 1 in Šija 2 😆
Po tadrugi Šiji pa se pot začne dvigovati proti grebenu Kurjekov. Ne vem od kje ime... a določene skale v grebenski razi so res, kot bi jih tam odvrgla kurja rit 🤣 Pot sicer večinoma ne gre po grebenu ampak malo pod njim. Sam greben bi bil bistveno težji, saj je zelo oster s številnimi skoki in stolpiči, ki se dvigajo nad bujnim rušjem. Pot pa tudi ni za podcenjevat, na par mestih je nevarna za zdrs čez izpostavljene pošodrane prehode. Celotno območje je "karavanško razbito" Ta karavanška razbitost je bolj razbita od julijske in kamniške. Sicer so zaradi tega nakloni malo manjši...ker večji pri tej razvitosti sploh ne bi mogli obstat 😆
Iz prečejnja po desni očitno zgrešim pot, ki gre na greben. Prečimo naprej in pridem v zoprn žleb, kjer je zahtevnost vsekakor višja od "zahtevne neoznačene poti", kakor je v opisu na hribi.net. Bi rekel, da je že kar ZZ brezpotje. Gamsi kraljujejo na teh razbitih pečinah in parkrat se dokaj na blizu gledamo. Po zemljevidu je pot bolj leve. Prečim čez pas rušja in znajdemo se v manj zoprnem terenu. In nadaljujem naravnost gor po suhi hudourniški grapi. Šele zadnjih 10-15m do grebena je spet bolj zoprnih in težjih, a kaj dosti več od enke ni, mogoče kak čisto majhen detajl švoh dvojka. Seveda karavanško razbito. 😅
Na greben izplezam že čisto blizu markirani poti pod Gubnim (2034). Ene 20 min imam še od tu so vrha. Ja, malo bolj spet pritisnem, časa ni ravno v izobilju. Na Kepi(2143) nisem prvi danes. 2 že sestopata, 3 ravno pridejo gor. Vsi iz avstrijske strani. Pozdravimo se, par slik in odhitim dol. Pri avtu sem še malo prej kot sem pričakoval. In na cesti proti Lj ni gneče. Morda bi lahko vstal še kakšno minuto kasneje 😆
 |
lovska potka |
 |
prečenje |
 |
prečenje, pogled nazaj |
 |
em...ponesrečen poskus |
 |
Dovje še v senci, Triglav že na soncu |
 |
Borovje |
 |
on poti |
 |
še en mostiček |
 |
in na mostičku |
 |
nekaj ovir proti Kurjekom |
 |
Kurjeki |
 |
eno od izpostavljenih prečenj |
 |
stranski greben |
 |
po grapi gor...pot ne gre tu |
 |
na vrhu grebena, skoraj že na markirani |
 |
še malo do Kepe |
 |
škrbina na poti |
 |
greben Kurjekov |
 |
ena bolj "instagramskih" planin...ki pa je v resnici lovska koča |
Komentarji
Objavite komentar