Na Planjavo čez Repov kot in Kamniško sedlo dol je ena "klasik" ko greš po neoznačeni poti...čeprav...v točno taki obliki že kar dolgo nisem bil. Lani recimo 2x čez Repov kot dol, ob precej drugačni kombinaciji poti. Kakorkoli, ostaja ena lepših tur, ko ni treba prevč razmišljat glede orientacije. Hja...seveda v odvisnosti od razmer. Tokrat, ob bližajoči se zimi, niso več "povsem standardne".
V Kamniški bistici je na sveže postavljen znak, ki prepoveduje vožnjo. Recimo, da je to za to, da se ne bi kdo tožaril razadi nevzdrževane ceste čez zimo (kot je bilo vedno do sedaj) in ne za to, da bi gor po prijaha, recimo, da se ve koga, hodili inkasanti (kot je bilo letos spomladi). Kasneje je prvo hipotezo potrdil še en domačin...a seveda, 100% gotovo ni nič.
Čez Repov kot kakšnih posebnosti ni bilo. Pod skokom je manjše snežišče, a v sicer trdem snegu (em...beton) so globoke stopinje in neke nevarnosti zdrsa ni. Sam skok je suh, enako je tudi naprej. Po varianti desno od skoka pa baje sploh ni nič snega.
Ob 10 ni na vrhu še nikogar. Kar malo sem bil presenečen na tak lep dan. Počasna malica in pir...in počasi začnejo kapljati še drugi planinci. Skoraj vsi čez Repov kot. Dvojica (z že prej omenjenim domačinom) pa čez Planjavske zelenice. In potem v debatah modrovanje, kakšna je kaj pot na sedlo, saj nas ima kar nekaj namen sestopiti tja. Po slikah iz sedla in Brane je zgledalo večinoma kopno, a vmes snežne zaplate. In prav tam bi znal biti "beton", kot pod skokom. Niso se vsi strinjali s to teorijo...a bila je pravilna.
Še skok na zahodni vrh in potem sestop. Eni so šli že prej, pa niso obračali. Nekaj jih je tudi že prihajalo gor iz sedla. Od takih, s polno zimsko opremo, do enega z nizkimi pohodnimi "da se naokoli" pove. Zakaj sploh vprašanje glede tega? Ker nisva imela polne zimske opreme. Samo cepin, derez ne. Jaz ima tako ali tako avtomatske. Bilo bi lažje obrnit, kot hodit v zimskih gojzarjih po 99% kopni poti.
Tiste zaplate, ki so bile, so res povsem ledene. Po poti ne gre. Dženisu rečem naj počaka, da se razgledam...in najdem prehode. Če poskušam čim bolj objektivno opisat razmere bom rekel tako: da se čez brez vse zimske opreme. Če si suveren v zahtevnih brezpotjih. Po poti ne gre. Nemogoče se je izogniti samo enemu snežišču, tik pred vstopom v zajle. A sedaj je bilo že močno ojuženo. Ne vem pa, kako je zjutraj pri vzponu.
Na sedlu precej ljudi. Tudi nekaj poznanih. Koča je odprta. Nisem čisto prepričan glede hrane, pir pa se dobi :) Pa nadaljevanje debate iz vrha. S planincem, ki se ni strinjal s teorijo o "betonu" (sicer je kljub temu deloval precej izkušen). "Ni betona, ne?" "Čez pa sta prišla." "Sva ja...ampak razmere niso čisto za vsakega..." Na koncu se še zmenimo, da se še slišimo za kakšno podobno turo.
Iz Kamniškega sedla, skoraj že pod Planjavo pada proti Pastircem eno "lepših in bolj uporabnih" melišč pri nas, kjer skoraj 400m višine pretečeš in preskačeš v nekaj minutah. No, vsaj bilo je tako. Zdaj pa je v zgornjem delu že precej "zgonjeno", plast šodra nad tršo podlago je že tanka in potrebne je kar več previdnosti. Logična posledica razširjene uporabe melišča.
 |
| Zeleniške špice |
 |
| majhno snežišče, povsem neproblematično |
 |
| sonce posveti |
 |
| Dleskovška planota |
 |
| proti V, greben do Ojstrice |
 |
| S strani so zasnežene |
 |
| stopinje "domačinov" |
 |
| razgled z Z vrha, sem ne gre čisto vsak |
 |
| izrazita ločnica med S in J pobočjem |
 |
| zaplate povsem ledene, šla sva okoli |
 |
| gradbišče Okrešelj |
Komentarji
Objavite komentar