Kamniški vrh (2.1.2022)

 Prvi letošnji...hja, sprehod. Če odmislim silvestrski sestop s Kriške. ;) Nekam skočim na kratko, na hitro. Popoldne greva še na Štajerko. Voščit za novo leto.

Torej, kratek sprehod. Ob poznem vstajanju. Pa sem najprej imel nek bolj zgoden plan...recimo od 6 do 13 se še da kar nekaj prehodit. Če je malo vožnje. A sem se udal poležavanju, in potem kaj več kot za kratek sprehod res ni ostalo časa. Skočim torej na Kamniški vrh. Presentljivo, na izhodišču malo vozil. A res ob...em...10 še skoraj vsi spijo? Dvomim. Tudi sestopa jih že nekaj. Torej so večinoma bolj pridni in štartajo pod vasjo, ne pri kamnolomu. Pri povratku je bilo tudi tu povsem nabito.

Toplo sončno vreme in južno pobočje nista nič spominjla na zimo. Pot popolnoma kopna. Šele z vršnega grebena proti S strani je nekaj snega. Z lahkoto bi tu spil pir, brez da bi si oblekel bundo. Kar nekaj jih je še sedelo na vrhu.

Dol grem po drugi strani, rad imam namreč krožne. Že na prvem prižišču se nekdo, ki je sestopal pred mano ustavi "Kam pa zdaj naprej". "Hm...mislim, da je ena daljša in druga krajša, gotovo prideta obe dol...verjetno pa je ta krajša..." Neznanemu pohodniku se iskreno opravičujem, ker sem ga nehote poslal po daljši. To pač niso moji čisto domači konci. Za razliko od večine KSA, od Dleskovške planote do Storžiča in Krvavca, pa še vse vmes. Samo...da je vsaj par 100m višje ;) Tako sem sam "fasal" krajšo, čeprav sem nekako hotel po daljši. Res pa, da sem šel čisto za nosom in sesploh nisem ukvarjal z zemljevidom, ali kakršnimi koli pripomočki za orientacijo.

Na koncu vidim, da bi se ta kratek sprehod vendarle dalo še malo podalšat. V "malo manj kratek kot zelo kratek" sprehod. Uf...ta zadnja tvorba se sliši če čisto Monty Pythonovsko...tako, kot poslušanje "uradnih politikov" zadnji skoraj 2 leti. Ampak...2022 bo menda boljše...vsaj tako smo zadnjič sklenili.