Toliko enih opcij je bilo preigravanih za danes...poslana vabila, prejeta vabila... od smučanja z Behunjščice ali nekje od Suhega rušja, pa Truski žleb, Cjanovca...na koncu sprejmem Tjašino vabilo za Mojstrovke. Tehnično gledano...je Tadej povabil Tjašo in Nejca...jst pa dobil infromacijo in jo na koncu prekategorizirtal v vabilo. ;)
Če torej pustimo tehnikalije...dan je bil prelep, za ga zapravit v dolini. Naval na Mojstrovke pa pričakovano - velik. Tako hudo kot poleti vendarle še ni, vsaj prostor za parkiranje na Vršiču je še bil. Iz pred Erjavčeve koče se že odpravlja skupina tečajnikov, ki ravno, ko se mi odpravimo, pride na Vršič. Malo smo zmajevali z glavo, ko so si natikali dreze. Ampak...super, da so šli na tečaj in ne sami poskušajo. Skupina Hrvatov, kot smo kasneje izvedeli. 20 udeležencev in 4 inštruktorji. So pa bili zgleda res res začetniki.
Na Vršiču v senci je bil še hlad, a že prvi koraki po soncu so klicali po "lupljenju zunanje plasti čebule". Pogledi gor in nadaljevanje. Med vožnjo smo se še nekaj pogovarjali o pripravniški...a zgledalo je, da bi znala biti kje "preglodana". Kot lani maja. Aja točno...maja. Ja, bila je drugačna zima. Zdaj je snega precej malo. Tako da udarimo po klasiki. Prehitimo 2 smučarja, ki sta se kar malo čudila, da jih je tako malo, a strnijamo se, da bi bilo greh ostati doma. V Vratcih pridemo na sonce in hitro se segreje. Še ena plast dol in...hja...več že ne gre ;) Pogled navzdol pa razkrije, da se je "ekspedicija" premaknila ven iz gozda.
Veliko ljudi srečujemo kar precej že dol, še več gor. Tudi pogled proti Veliki Mojstrovki razkrije, da nikakor ne sameva. Pa naprej po grebenu, proti Zadnji, ravno tako posamezne postave "zobčijo" linijo grebena. Na vrhu baje bolj piha, pravijo sestopajoči. Še pogled z vrha v Pripravniško...a od tu je nemogoče zagotovo vedeti, če smo se "pravilno" odločili. Pravilno je seveda bilo, saj je bil dan lepo izporiščen. Še en, na videz izkušen gornik pravi, da je vmes tudi kaj kopnega.
Na vrhu je res pihalo. Ne sicer tako hudo, kot so bile napovedi. A ravno za se sončit ni bilo. S Tadejem potegneva še na Veliko. To, kar je bil načeloma plan, a se je vmes malo spreminjalo. Tu je vsaj malo več snega, Mala je skoraj v celoti kopna. In če hočeš na vrh po snegu, je traba kar globoko v žleb, potem pa strmo desno gor. Velika pa je bolj zimska. Pa še manj oblegana :) In prav je tako, tehnično je vendarle zahtevnejša. Iz te strani vendarle ni samoumevno, da ti bo gora napako odpustila. In zanimivo, precej bolj mirno kot na Mali. Še debata s turnim smučarjem, ki je ravno pred nama prišel gor, potem pa sestop.
Na plaži pri Vratcih smo zmenjeni, da se spet dobimo. Očitno se je dalo tudi na Mali sedet in uživat, saj sva se tu kar dolgo sončila. Vmes pride mimo ekspedicija. Čeprav je bilo že cca 20min, od kar so izginili pod sedelcem, smo jih ugledali v žlebu takoj, ko se je odprl pogled čez rob. Še zadnji del ekspresnega sestopa v dolino. Vmes našel še mesto primerno - kar primerno, idealno, za ustavljenje s cepinom. Pri "skoku na glavco", sice bi šlo prepočasi.
Za analizo ture pa sprehod s kuhanim vinom v roki čez ledeno Jasno :)
 |
| dobro jutro iz za Prisojnika |
 |
| pogled gor |
 |
| obljudeno |
 |
| Velika Mojstrovka in Mang(a)rt |
 |
| na vrhu, zadaj Jalovec |
 |
| Mala je skoraj kopna |
 |
| "ekspedicija" prišla čez vratca |
 |
| malo večja prisrčnica...jo bo kar za kakih 5 tur ;) |
Skrbnik spletnega dnevnika je odstranil ta komentar.
OdgovoriIzbriši