Kriška gora - srečno 2022!
Pa da gremo čim prej ven iz tega čudnega leta in bo 2022 bolj normalno! Čeprav...se nekako zdi, da tudi 2021 sploh ni obstajalo...in je še vedno neskončen petek 13., 2020...
Idejo, da gremo za silvesta na Kriško je dal Aleš že nekaj časa nazaj. Ostala je še logistika...kje se prej dobimo, kdo kaj prinese za pit in jest, kdo vozi... Tam, ene 21.40 bi šli iz Lj. Vračunano nekaj zamude. Potem se je štart malo prestavil, zamuda je ostala...in šlo je na knap. Na vrh pridemo točno, ko se v dolini začnejo ognjemeti.
Bila je topla noč. V Lj še gosta megla, nekje od izvoza Brnik naprej so se pokazale zvezde. Tik na izhodišču še ledene plošče po tleh, potem pa blato. Skoraj cel čas samo blato. Nič od snega in zimskega pohoda. Dejansko se je sneg začel šele kakih 100m pod kočo. Moker. Ne ravno vsakdanje, za "sredi noči, sredi zime".
Na vrhu kar pestro. Kakih 40 ljudi. Koča sicer zaprta, a tako ali tako nismo računali, da bi bila odprta. Ker smo prišli zadnji gor, smo šli tudi zadnji dol. Lepo je bilo videti, da od vsega šampanjca, pira in ostalih veselih zvarkov, ni ostalo nič embalaže po mizah okoli koče.
Noč je bila torej topla. V uri in pol, kar smo bili gor, si niti nisem oblekel bunde. Samo tanka majica in flis. A zastonj je vseeno nisem nosil. Pač oblečem Valentino, ki ni ravno toliko "vroče" sorte. Z 2 puhovkama je že zgledalo kot medo ;)
No, pod 0 je očitno vseeno bilo. Za dol je bilo precej pomrznjeno. Bil sem eden redkih tisto noč, ki sem se odločil, da ne bom obul derezic pač pa se malo "podrsal" in "treniral" ravnotežje in reflekse. Dejansko se je izšlo, brez da bi se usedel na rit. Samo 2x sem "pristal na kahlico" (kdor gleda skoke s Staretom, mu je jasno :)
Komentarji
Objavite komentar