Predšihtni Kamniški dec (19.1.2022)

 Dan je lep on končno sem spet polno mobilen. Ne, ni šlo za kakšno poškodbo...no, vsaj ne pri meni. Dec je taka primerna odločitev, ko ne veš točno kam bi, pa ni ravno na pretek časa, di bi se kam dlje vozil. Budilko si nastavim že ob 5, da bi morda ujel tisto jutranjo svetlobo...a jo takoj prestavim za 45 minut. Ko se drugič oglasi sicer vstanem, a potegnem še eno kitico na kavču, za nameček pa še pri zajtrku kar malo meditiram in tudi po več minut nepremično zrem v krožnik pred samo. Šele nekaj po 7 se odpravim iz nič kaj prijazne in meglene Ljubljane. Kot bi rekla Valentina, sem še malo "polenuščkal". 

Gosta megla, še najgostejša je bila na Mengeškem polju, vztraja vse do Stahovice. Pravzaprav do kamnoloma. In tudi za nazaj se ni veliko premaknila. Nekam proti sredini Stahovice. Na izhodišču -4, a ob strumnem koraku ni prav nič zeblo. Spodaj je vse kopno. In tudi še višje gor. Izgledalo je že, kot da bo zimska oprema samo za okras...no, za kondicijo ;) 

Sneg se začne čez strugo, ko se pod odcepi od tiste v Repov kot. Sneg je trd, pomrznjen. A tu so narejene globoke stopinje. Do lovske koče nobenih dodatnih posebnosti. Tudi više večinoma kopno, do...ja, kratkega, a zelo strmega mesta. Spodaj pa beton. S pikanjem ratišča cepina si ne bi kaj dosti pomagal, je bilo potrebno kar na okel. Naprej ponovno kopno, samo še eno snežišče je, pod vrhom "zgornje rame", torej tiste, od katerej je samo še kratek skalni skok na vrh. 

Na vrhu lepo toplo vreme in super razgledi. Lahko bi si kar odprl pir in poležaval...a časa na pretek tokrat ni, danes me čaka še šiht. Tako da se dolgo nisem zadrževal. Malo sem bil presenečen, da je bil zadnji vpis v knjigi 3.1. Gotovo jih je bilo precej več vmes. Prvič po tistem skorajšnjem prisilnem bivaku gledam iz Deca na Zeleniške. Hm...kar optimistično je bilo zamišljeno...

Pri sestopu ugotovim, da je snega pravzaprav več, kot je zgledalo za gor. No, tudi kakšne ledene plošče pod listjem. Tako da je bil cepin kar lep del časa do koče v roki. Tudi dereze bi brez prehudega "škrtanja" lahko imel skoraj do koče. 

Pri koči poklepetava s planincem, ki se je ravno vzpenjal. O današnjih razmerah, pa o drugih poteh tu blizu. "Srečno" in kreneva vsak v svojo smer. Kmalu pride nasproti še dobro razpoložena trojica. Spet debata o razmerah. "Na par strmih delih je ledeno." Pa v odgovor dobim "potem bomo mogli uporabit verige?" Nekako skušam skriti pikice, ki jih takrat dobim po celem telesu, a kar odločno povem "brez cepina si ne bi upal tam čez, pa sem že marsikaj prehodil". Da so brez cepinov, sem že prej opazil. Na koncu vendarle olajšanje, ko se začnejo pogovarjat, da bi šli samo do koče. 

Tudi v nadaljevanju sestopa še naprej ugotavljam, da je bolj ledeno, kot se je zdelo za gor...

prvi sneg - čez strugo

najbolj strm in izpostavljen zasnežen del




megla v dolini...tu pa sonce :) 





Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Mang(a)rt po Via Italiana (27.8.2023)

Slika
 Ena tistih, ko se meniš in meniš in spet meniš...preden pride na vrsto. Ne za to, ker bi bila tako dolga ali težka, ampak verjetno bolj za to, ker ni 😅 Da ne bi kdo narobe razumel, seveda gre za ZZ pot. Že slovenska na vrh je ZZ pot, via italiana pa je ocenjena kot ferata težavnosti C.  Štartamo zgodaj. Ker vendarle je nekaj vožnje iz Lj, pa zaradi namiga, da se zaradi samega parkiranja in parkirnine splača biti tam pred 6. Aja, plan je iz sedla, spust do bivaka Nogara, kjer je vstop v plezalni del ter potem po slovenski gor in italijansko dol. Ne po dolgem vzponu in Belopeških jezer. Pa da na tem mestu razčistimo še stvar, ki včasih povzroča zmedo: via italiana in italijanska pot ni isto. Prva je ferata, ki vodi čez steno in smeri Belopeških jezer in so konča na mestu, kjer se pot iz sedla razcepi na slovensko in italijansko na vrh 🙂 Na sedlu smo ravno okoli 6 in res prostora ni bilo več v izobilju. Nekaj jih je tam tudi kampiralo čez noč. Marsikdo bo danes skušal izkoristiti zadnj
Preberite več

Grintovec (18.2.2024)

Slika
 Kdar danes ni šel v hribe, ni zamudil nič. No, ok...nekej pa je že...recimo vseh 50 odtenkov bele. Pa bolj pristen stik z naravo, ker je bilo manj ljudi Redko kdaj za vikend na Grintovcu srečaš samo 5 ljudi. Pa še par do sedla.  Plani za danes so bili malo drugačni. Čez Dolge stene bi šli gor. Potem najprej par odpovedi, za konec pa še megla. V Lj še ni bilo tako slabo. Oblačno sicer...to je to. Na mengeškem polju pa kapljice na šipi. Do Kamniške Bistrice se je samo stopnjevalo. Zdaj ne bom obračal, če sem že tu. Štartam v rosenju in megli. Mraza ni. 6°C na štartu. Pod vetrovko hitro začnem močno švicat. Ne vem, če nisem tako še bolj moker kot zaradi rosenja... Sneg se začne malo nad klopco. Bolje rečeno - ledene plošče. Precej spolzke, v dežju še bolj. "Sneg sneg" pa malo pred koncem gozda. Spodnji del nad gozdom spet led, višje je potem malo več snega. Je pa precej južen. Ja, toplo je. A malo pod kočo se dežne kapljice le začnejo spreminjat v ledeni prš. Ne sneg, bolj neko
Preberite več

Begunjščica skozi Y (25.1.2024)

Slika
 Po kar nekaj časa spet ena bolj poštena predšihtna. Zgleda sem se vmes malo polenil😅 Da takoj razčistimo, Y v Begunjščici seveda ni isto kot Y v Vrtači . Čeprav je v "istih koncih", ponavadi se gre celo gor iz istega izhodišča. Grapa se nahaja levo od Centralne v Begunjščici in je od slednje težja. Naklon je večji, vmes so tudi skoki, ki so odvisno od zalitosti. "Najkasneje ob 6 iz Lj". Ob 12 treba na šiht...pa prej bi še pojedel. Pa mogoče ne smrdel po švicu pred pacienti😅 Za vsak slučaj sem že kašno minuto prej zunaj, če bo treba strgat avto. Tu pa kar presenečenje - nič ni zmrznjeno, pač pa dež. 😐No, rosi. Vmes že pomislim, da si je Urška zaradi vremena premislila, ker je 5 čez 6 še ni, pa nima navade zamujat...  "Dež bo nehal. Mora nehat. Ne zato, ker tako pravijo vremenoslovci...ampak ker sem se jaz tako odločil!"😆 In na Ljubelju je res že zvezdnato nebo. In že kar obljudeno. Ter predvsem pretoplo. Celih 5°C. Prvi sneg je že na občutek gnil. Ob k
Preberite več