Ne, sonca skozi Prisojnikovo okno ni bilo. Morda je datum že malo prepozen...a če tudi bi bil kak teden bolj zgodenj - če so oblaki med oknom in soncem čisto fizikalno gledano - ne gre ;) Torej iz tega dela "romantičnega" izleta ni bilo nič. Ok, da ni bilo nič, je kar poniževalno reči. Pogled na mogočen masiv Prisojnika je vedno impozanten. Pa na trenutke so se dejansko oblaki malo razredčili in je skozi okno prišlo malo več svetlobe.
Drugi del - "romantični sprehod" pa je uspel :) Seveda ni šlo samo za to. Da sem sploh predlagal Visoki Mavrinc (Valentina je bila presrečna, da kdaj dejansko predlagam kaj kratkega ;) je bil zadaj res še en "skrit namen". Hotel sem si dodobra ogledat greben Kumlehov in Robičja. In vprašanje, ki se mi je že nekaj časa pojavljalo: zakaj pri "šodrovskih" reportažah nihče ne preči iz Kumlehov naprej na Robičje je dobilo odgovor.
Nazaj k Mavrincu...vrh je zaradi svoje razgledne lege ter kratkemu dostopu v zadnjem času tudi pozimi zelo obiskan. Pri tem je vendarle treba povedati, da ne gre ravno za Šmarno. Zadnji del je vseeno malo izpostavljen. Za primerjavo, bolj kot pot na Komno...ki je letos že terjala svoj davek. Vse skupaj je bilo sveže pobeljeno, ravno par cm na debelo. Pod to novo belino pa veliko ledu.
 |
| Kumlehi |
 |
| proti Zadnjemu Robičju zgleda kar kočljivo... |
 |
| marmorni kolač in čaj |
 |
| Škrlatica se je cel čas sramežljivo skrivala |
 |
| doma...v stilu celega dneva :) |
Komentarji
Objavite komentar