NP Yosemite (18.-22.9.2024)

1. del: Kalifornija in življenje tam čez

2. del: NP Yosemite

3. del: Yosemite - divjina

4. del: Dolina Malih jezer

5. del: Dolina Smrti

6. del: Nevada - en majhen del

7. del: NP Zion

8. del: NP Grand Canyon


 Že lani je bil obisk Yosemita osrednji del dopusta. S pomanjkanjem časa in hitenjem...videti čim več kar se da hitro. Letos je bilo časa več. A še vedno ne dovolj. Seveda, za 3000km2, od tega kar čim več prehodit, je par dni absolutno premalo. Za razliko od lani, ko nisva vedela, kaj bova videla in kje bova spala, je bila stvar precej boj struktururana in dodelana, skorajda bi že rekel - splanirana do pike😁 Kampi že prej rezervirani, enako je bilo z dovolilnico za divjino - slednje je za nekatere lokacije skoraj obvezno. No...potem je malo zagodlo vreme, a se je na koncu vse izšlo dobro🙂 

17.9. ob 12 dvigneva avto. Ga še natovoriva...in že malo bolj pozno popoldne na pot. Prvotni plan je do Madere...a ga skrajšava do Tulareja. 500 km. Tam nabaviva še zadnje potrebščine. Zdaj lahko preživiva vsaj en teden brez vsakršne trgovine😆 Prvo spanje v avtu pred istim Walmartom kot lani. Le, da je tokrat v avtu znatno več prostora. Kljub temu, da je tudi "tovora" znatno več. 

Zjutraj vstaneva "s soncem". 200km oz 2h je še do Yosemita. Pot je že znana. Ne ustavljava se tako veliko kot lani, ko je bilo vse novo. Za danes je bil planiran kakšen ne predolg pohod. Pravzaprav 2. Prvi je iz centra doline Yosemite do "Ogledalnega jezera" (Mirror Lake). Pogledu od tu proti "Polkupoli" so fascinantni, ko se ta zrcali na gladini jezera. Ampak...em...ne v tem letnem času. No...saj nekako sem predvideval, da v tem času res ne bo preveč vodnato, podatek, da je jezero povsem sezonsko in ga v tem času sploh ni sem pa zgleda nekako spregledal😅 Je bil pa vsaj lep sprehod med mogočnimi granitnimi stenami in (ponovna) ugotovitev, da je tu, v najbolj obljudenih predelih Yosemita že skoraj vsaka skala plezališče. 😆

Popoldne se premakneva malo višje. Do "Žerjavovih ravnic" (Crane flats), kjer imava kamp. In še popoldanski sprehod do sekojevega gozda. Ja, tudi tu rastejo sekvoje, ne samo v narodnem parku poimenovanem po njih. A so manjše pa tudi manj jih je. Kdor je že bil v NP Sekvoja...bo tu morda samo zamahnil z roko. 

Tu na 2400m je bila noč kar hladna. Za povrh je še deževalo. A je večerni ogenj (vsaka parcela ima namreč svoje kurišče, v okolici pa je obilica uporabne biomase) kar fajn pogrel. Noč v avtu je čisto udobna. Vsaj prevroče ni 😆

Deževno jutro in turobna vremenska napoved je povzročala malo...vznemirjenja. Cesta čez Tiogo, 3030m visok prelaz, je zaradi včerajšnjega sneženja zaprta. Zapora je kmalu za kampom, kjer sva prespala. Tako v tem trenutku ne preostane drugega, kot da greva spet v dolino Yosemite. Danes bi morala namreč dvigniti dovolilnico za divjino. Na postaji rangerjev v Tuolumne Meadows je seveda ne moreva, saj cesta do tja vodi čez Tiogo. No, vmes se Tioga odpre. Sicer dovolilnico lahko dvigneva tudi v dolini Yosemite. Ampak...danes je napoved še slaba. Če se odpraviva v divjino jutri, pa bo potrebna nova dovolilnica. Ki je v tem trenutku ne moreva dobiti, pač pa šele jutri. Vsaj uradno je tako...v resnici se mi zdi...da bi čisto brez problema šlo tudi z današnjo dovolilnico...

Ja, skleneva tvegati. Valenitna zagovarja stališče, da je manjše tveganje jutrišnje upanje na dovolilnico, kot pa it danes in morebiti postavljat šotor v dežju. Hja...recimo, da ne morem ravno oporekat tej logiki😅 Se pa počasi premakneva proti "Ježevčevim ravnicam" (Porcupine Flats), kjer bova prenočila nocoj in so precej bliže izhodiščni točki za jutri. 

Eden od potencialnih dnevnih izletov je bil Majsko jezero in Hoffman (3308m). Izhodišče je na slabih 2600m, torej recimo 2 urci do vrha. No...morda malo več. Višine ni veliko, a so razdalje tu večje, saj so povprečni nakloni poti bistveno manjši, kot v naših Alpah. A tudi te smele načrte odnese vreme, zgodaj popoldne se dež spet okrepi. "Tuolumnovi travniki"...tam je center za obiskovalce, trgovinica s spominki...pač nekaj, kjer lahko preživiš urco ali 2, da gre dež mimo. Pa na kakšni "piknik mizici" še poješ kosilo. Malo pozneje popoldne se nebo končno odpre, je pa še vedno hladno in vetrovno. Hja, še vedno smo na 2500m...

Lembertova kupola (2871m) zgleda lepa razgledna točka nad to travnato zamočvirjeno planoto. Iz strani, kjer se trenutno nahajava, gor ni poti. Malo plezalnega brezpotja. Pa še piha. Valentina ni naklonjena ideji..."grem pa samo malo poslikat, lahko počakaš v avtu". Priznam, z vsaj pol fige v žepu🤭 No, še vedno ne s celo, tako da čisto do vrha ne splezam. Ker sem pač tako obljubil... Bova pa šla skupaj iz druge strani. Pa še proti "Pasjemu jezeru". Na koncu je bil še čisto fajn popoldanski sprehod...čeprav kupola tudi z druge strani "ni padla"...spet je prišla nova pošiljka kapljic...

Noč je bila kakšno stopinjo hladnejša od prejšnje...morda je kriva lega kampa...ali pa precej manjša količina biomase v okolici 😅

znan pogled na dolino Yosemite





smisel za humor pa imajo ;) 

Kapitan

eno od številnih plezališč




"El Poročnik" ja, podoben je El Capitanu, samo malo manj ga je skupaj 😅 

Half Dome

in pogled od jezera...ki ga ni


reka Merced

Half Dome zadaj


amfiteater v kampu

sekvoje





večerja v kampu

zaprto :/




še en pogled na Kapitana


Clouds Rest naravnost in Half Dome desno






Lembert Dome


pogled iz pol poti proti vrhu, zadaj "Katedrale" (Cathedral Range)




Pasje jezero












Lembert Dome še iz druge strani

pogled iz spalnice ;)

Olmsted Point

eno najbolj influencerskih dreves v Yosemitu





jezero Tenaya


Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nanos po Modrasovi (6.4.2024)

Grintovec (18.2.2024)

Zeleniške špice (18.6.2024)