"A gremo Virnikov Grintovec? Tam še nisem bila" pravi Maja. Hm...ja, lahko. Saj tam obstaja ena lepa varjanta gor. Seveda ne po markirani 😆
Malo po 16 na "standardni lokaciji" za te konce. Na Primskovem. Tokrat pride tudi Urška iz te strani. Iz plezanja. Eh ja...samo jaz imam šiht te dni...😐😅
Začetni del poti ni preveč zanimiv. Do učnega centra GRS gre po cesti. Ok, saj je možno, kdor ima posebno željo, tudi kaj po svoje sekat. Ampak ni nič hitreje. Takoj za kočo pa desno strmo v breg. Vem, da tu obstaja ena potka, ki vsaj v začetnem delu pelje malo naokoli, a je nisem nikoli iskal. Tako ali tako je povsod precej sledi. Ko imajo GRSjevci tu vaje/izobraževanja pač zagotovo ne iščejo najlažjega terena.
Plezalni del je šele malo pod vrhom, recimo zadnjih 150 višincev, pa še to ne cel čas. Večinoma dokaj lahko, dvojko morda doseže samo na par kratkih mestih. Je pa potreba velika previdnost zaradi ne najbolj čvrste skale. Hitro se lahko zgodi, da kaj ostane v roki ali se podre pod nogami.
Vmes pade nekaj malega kapljic, na vrhu pa se nebo bolj odpre in razgledi so kar lepi. Svoj čar ima tudi svetloba že skoraj zahajajočega sonca. Dnevi so vendarle že kar krajši.
Sestop poteka po markirani. No, ne čisto. En del je potrebno prečit iz "zgornje na spodnjo cesto". Kar malo tako počez. Nič kaj orientacijsko kompliciranega. In za zaključek še obisk Lehnjakovih izvirov. Te lahko vsak obišče, tudi brez na bi šel v hribe. Lepa lokacija. Pa še Maja ima polno novega gradiva za teste v šoli...bogi učenci 😆
 |
| za učnim centrom GRS se postavi pokonci |
 |
| pa še druge ovire so 😆 |
 |
| greben postaja bolj očiten |
 |
| Storžič se prikaže |
 |
| tik pod vrhom |
 |
| pogled na "uradni vrh" čeprav je pomoje tu malo višja točka |
 |
| pa še v obratno smer |
 |
| taaaa....velzga Zetorja 😂 |
 |
| Lehnjakovi izviri |
 |
| nekdanji kamnolom |
Komentarji
Objavite komentar