Veliki Završniški krog (20.8.2025)

Ideja je bila (približno) obkrožit porečje Završnice...kar tako...kar lahko. In ker mislim, da še nisem zasledil nobene objave, ki bi povozala točno to 😆

Ena tistih tur, ki je samo dolga, kjer samo hodiš, brez razmišljanja glede iskanja prehodov in podobno. No, vsaj večino časa. Že dlje sem imel nagledano, ampak ni bila čisto na vrhu prioritetnega lista...so pač razne Loške stene, Rokavi in podobne reči daleč bolj zanimive 😅 Potem pa, na dan dopusta, sredi tedna, ko zaradi slabega vremena tam še nismo štartali proti Dolomitom in res nisem imel kaj bolj pametnega nagledanega...zakaj pa ne? Grem torej to.

V Završnici pri jezeru je dnevna parkirnina po novem 10€. No, možno da ta "po novem" traja že dlje. Vsekakor je ceneje, če se z avtom pelješ malo višje...recimo do Tinčkove koče 😏 Ampak...plan je bil drugačen... Torej na greben Brezniških peči in od tam naprej do Smukuškega vrha (1122). Lepo, razgledno, že večkrat prehojeno :) S Smokuškega je nekaj spusta, greben ni tako izrazit, spet malo gor do Tomčeve koče (1195). Od tam je potem skoraj nepretrgan klanec, slabih 900m do Begunjščice (2060).

Že od Smokuškega vrha naprej in še pri vzponu proti Robleku (1653) me večkrat preleti helikopter. Očitno oskrbujejo kočo. Torej v prihajajočem vikend tam vsekakor ne bo lakote in suše 😀 Skupina planincev je že tam, nisem pa vpršal, ali je pir že nov, direkt iz doline, ali še od prej.

Proti Begunjščici se okoliški vrhovi že zapirajo. Stol, Vrtača...nič se ne vidi več. Tudi Begunjščico počasi ovija meglica. Nad nadaljevanjem ture se torej zgrinjajo črni oblaki...dobesedno. Vreme sem pač danes vzel v zakup in dopuščal možnost (da ne rečem kar visoko verjetnost), da se ture ne bo dalo izpeljat. Ampak pustimo se presenetit. Ravno za Karavanka je bila današnja napoved še najboljša. Oz, najmanj slaba.

Na Begunjščici sem približno na tretjini današnje ture po dolžini in slabi polovici po višini. Malo pavze si pa že lahko privoščim 😆 V zadnjih časih sem se nekako navadil, da na turah z 2000+ višinci sploh nič ne jem in komot zdržim. Tokrat je vendarle daljša in mogoče ne bi bilo slabo na vsakem vrhu kaj malega pojest. Vsaj rebro čokolade in par pestri oreščkov 😆 Seveda ne bom šel v ekstreme, ki se jih poskužujejo gorski tekači, ko imajo prav na določene časovnice nastavljene opomnike kot "pij", "jej cuker", "jej meščobe", "jej beljakovine",...

Sestopim proti Zelenici in potem spet gor v Suho rušje. Po predhodnem dolgem vzponu in 1 uri sestopa sem mislil, da bo malo naporno spet gor. Naslednjih 700m. Ampak niti ni, čisto z normalnim tempom, kot do sedaj. Na približno 1850m, pri dobro vidnem možicu, se iz Suhega rušja odcepi pot za Malo glavo (2034). Prvič danes ne gre več "brez razmišljanja" 😆 Stopam v nov svet, kjer dejansko še nisem hodil. Da je stvar še bolj zanimiva poskrbi gosta megla. Potka je sicer dobro uhojena in omožičena. In čeprav je na hribi.net opisana kot zahtevno brezpotje, ni niti brezpotje, niti pretirano zahtevna. Če ne bi vsake toliko stopil malo ven iz potke in poplezaval po vabljivih skalah, bi se lahko skoraj da sprehodil do vrha z rokami v žepu. No, da vseeno ne učim kakšne krive vere - lahka bo za tiste z obilico izkušenj v nemarkiranih poteh in bezpotjih. Za neizučene nikakor ni na mestu podcenjevanje.

Vrtača je zavita v meglo, malo piha. Malo pogledam na vremenski radar. Kmalu me bo zajela plohca. Ampak kot kaže res semo rob plohe. Že na Jesenicah bo dežja več, da ne govorim o širšem območju zahodne in osrednje Slovenije. Skratka - Karavanke so bile danes res zadetek v polno 😁

Po markirani poti vseeno sestopam zelo preidno. Omočene gladke skale so idealne za zdrs. Če se bo kdo spraševal, zakaj "omočene" in ne preprosto mokre...Pravi dež iz skal opere prah, ki se je nabiral zadnje dni. Če jih rosa samo malo omoči, pa moker prah ostane na njih. Precej boljši lubrikant kot sama voda...😬

Rosa hitro poneha in na prečenju pod Svačico in Jelenčki je skala že spet povsem suha. Kaj pa če skočim še na Krkotnik (2116)? Tisti, ki se nam je lani na turi v teh koncih nekako...izmuznil. Ta del je povsem drugačen od današnje ture do sedaj in v nadaljevanju. Divji razbit svet, plezanje do dvojke, kjer ne veš točno, kaj lahko primeš in kam lahko stopiš. Gor stopim po grapi, kjer sem poskusil že pozimi (pa takrat zaradi plazenja odnehal). Izredno zoprno in nekako upam, da ne bom sestopal po iti smeri. Res kmalu pridem do možica in blago uhojene potke, ki poteka drugače. Na vrhu Krkotnika ni skoraj nič prostora. Kaj sploh točno je vrh? Ni neke kompaktne gmote, pač pa samo ogromni balvani nametani eden čez drugega.

Sestop je lepši, kot smer, po kateri sem prišel gor, a daleč od lagodnega. Gladke plate, direktno nad prepadom, za začetek pa še nekaj novih kapljic dežja. Dež preneha ravno ko izstopim iz "delikatnega" dela in spet z bolj strumnimi koraki zakorakam proti markirani. Verjetno se mu ni več zdelo zanimivo...zdaj ko sem na trdni podlagi 😅

Poberem še razgledno točko na Orličju (2139). Bajnih razgledov ravno ni, se je pa do sedaj že lepo odprlo v primerjavi s tem, kar je bilo na Vrtači. Malo sem vmes rasmišljal, da bi bil Stol (2236) današnja zadnja točka in potem samo še spust. Ampka sedaj, ko sem tu...ni šans!. Kar prvotni plan, do Vajneža (2104)! Tu sicer piha. Kot skoraj vedno. Na Vajnežu še bolj. Spet - kot vedno. In tudi trava je na Vajnežu najbolj zelena - bolj, kot kjer koli drugje. Kot vedno. Si že kar začnem prepevat tisto od Pink Floydov...ko je "trava bolj zelena"...le "svetloba bolj svetla" pa danes ni 😆 In če mi je šel prejšnji vzpon, proti Stolu že malo na živce, je ta, sicer precej krajši na Vajnež, kot da ga ne bi bilo. Noge kar same podaljšujejo korake in višajo tempo. Se kar malo čudim kako.

Zaradi vetra še tisti pir za zaključek ture ostane v ruzaku in ga spijem šele v dolini. Se pa po poti dol še kar lepo najem malin in borovnic. Ja, borovnic, ki jih letos ni nikjer, tu gor uspevajo. Na pobočju Vajneža, malo nad bivakom.

Ob uživanju zuslužene hmeljeve kapljice se pri avtu ozrem po okolici. Večine vrhov, na katerih sem bil se od tu tako ali tako ne vidi. Da se le slutiti, da krog ni bil majhen. Kako se počutim? Nič posebnega. Kot po vsaki turi...vesel, da sem šel 😁

Približne časovnice od štarta (bruto - z vključenimi pavzami)
Smokuški vrh 1.15
Tomčeva koča 2.00
Roblek 2.40
Begunjščica 3.15

Zelenica 4.40
Vrtača 6.00
Krkotnik (hm...nisem pogledal ;)
Stol 8.30
Vajnež 9.30
avto 11.30

Seveda sem cel čas hodil, NE tekel, ker pač nisem tekač 😁