Ena tistih, ko se meniš in meniš in spet meniš...preden pride na vrsto. Ne za to, ker bi bila tako dolga ali težka, ampak verjetno bolj za to, ker ni 😅 Da ne bi kdo narobe razumel, seveda gre za ZZ pot. Že slovenska na vrh je ZZ pot, via italiana pa je ocenjena kot ferata težavnosti C.
Štartamo zgodaj. Ker vendarle je nekaj vožnje iz Lj, pa zaradi namiga, da se zaradi samega parkiranja in parkirnine splača biti tam pred 6. Aja, plan je iz sedla, spust do bivaka Nogara, kjer je vstop v plezalni del ter potem po slovenski gor in italijansko dol. Ne po dolgem vzponu in Belopeških jezer. Pa da na tem mestu razčistimo še stvar, ki včasih povzroča zmedo: via italiana in italijanska pot ni isto. Prva je ferata, ki vodi čez steno in smeri Belopeških jezer in so konča na mestu, kjer se pot iz sedla razcepi na slovensko in italijansko na vrh 🙂
Na sedlu smo ravno okoli 6 in res prostora ni bilo več v izobilju. Nekaj jih je tam tudi kampiralo čez noč. Marsikdo bo danes skušal izkoristiti zadnji lep dan pred poslabšanjem. Je pa že nekoliko vetrovno, tudi oblaki se že kažejo. In na trenutke celo par kapljic.
Naslednji del pa sodi v...em..."tudi najboljšim se zgodi".😅 Priznam, nisem si nič kaj dosti pogledal po zemljevidu, kje se sploh gre. Na Mangrtu sem bil pa 1x, že več kot 10 let nazaj. Ampak saj je vse lepo markirano, saj bo vse pisalo... In tako suvereno zakorakam po sicer markirani a zoprni pošodrani grapi proti Belopeškim. Nekaj me sicer matra, da ne bo ok...in preden me ta črv toliko "pogloda", da končno potegnem ven karto, smo že dobrih 200m nižje.🙈 Hja nič, nazaj gor po grdi grapi. Pravzaprav je hudourniška grapa desno od poti lepša od same poti. Uro smo pustili tu...a se tolažim z "novim doživetjem", saj načrtovano po tej poti morda ne bi nikoli šel 😅
Spet, zdaj po pravilni poti korakamo navzpor in pred Malim Rateškim Mangrtom sledi spust, tokrat pravilen. Pa teren je bolj prijazen. Ne čisto do bivaka, saj nad njim stezica preči naravnost v "železno pot". Kar strmo zgleda. Na začetku še malo strme poličke, nato pa naravnost navzgor. Je pa dobro varovana in skala lepa, kompaktna. Ni veliko možnosti, da bi kje kaj ostalo v roki. Par kamnov sicer vendarle je "zmehčanih", tako da previdnost ni nikoli odveč. Še vreme nam je naklonjeno, saj je v steni povsem mirno. Pričakovano, glede na to, da piha zahodnik. Po prvem strmem delu sledi prečenje, nato pa še bolj direktno navzgor. Na greben, ki je podaljšek sedla. Še malo po grebenu in nekaj sestopa v "kotanjo", kjer se pot razdeli na slovensko in italijansko.
Če do tu še ni bilo gneče, pa se zdaj začne druga zgodba. Malo pred nami v slovensko vstopi večja skupina. Kasneje se izkaže, da sta 2 skupinici. S tisto iz Štajerske še malo debatiramo (čeprav jih na začetku zgleda kar malo prestrašimo), z drugo, ki prihaja nekako SV izza naših meja, pa ne. Malo pa le vržem oko na njih, če zgleda vse v redu...
Če sem do tu govoril o gneči, je na vrhu še huje. Vsaj prostora je dovolj 🙂 A večja skupina Italijanov začne hitro sestopati, "kraljevati" pa začneta nemško govoreči "influencerki" s 100 in 1 sliko 😅 Po prigrizku in piru pa se na vrhu dejansko precej "spuca". Razgledi pa, kljub nekaj oblakom, čisto v redu. In lepo se tudi vidi nekatere vrhove/smeri od nadaljnjih načrtov 😁
Sestopimo po italijanski. Tako, kot gre običajno. Nekaj se jih še vedno vzpenja. Še več pa jih preprosto leži/počiva/meditira, sploh malo nižje dol na sedlu. Tam, kjer je malo več zavetja. Tik pred sedlom prehitimo še par sestopajočih motoristov v vsej opravi. Upam, da so na cesti bolj suvereni kot tu...
Pri povratku je na sadlu kar se prometa tiče rahlo kaotično. Večinoma tujci, ki so se predvsem pripeljali po razglede in niso prišli kaj dosti hodit. Pa še zdaj ne vejo, kaj točno bi z avtom, kje in kako ga bi parkirali. Svoje pa dodajo še motoristi, ki zapolnijo še zadnje luknje...včasih pa kar izvoze/uvoze. Malo še podebatiram na stojnici s sirom. Prodajalka je kar malo presenečena nad "kar cel ta kos". Res sem velik ljubitel vseh vrst domačih mlečnih izdelkov, ampak priznam, da bi bil ob kakšni oderuški parkirnini malo drugače razpoložen...
 |
| em...narobe... |
 |
| in še vedno narobe |
 |
| to pa bo pravi spust |
 |
| v železno pot |
 |
| mravljice prihajajo iz luknje ;) |
 |
| prečenje |
 |
| in še drugi strm del |
 |
| izhod na greben |
 |
| in dokončno izhod iz ferate. Možno je tudi malo nižje |
 |
| po slovenski |
 |
| še nekaj planov na sliki...veliko pa že prehojenega in preplezanega |
 |
| Dobrač je viden skoraj od povsod ;) |
 |
| Jalovec in začetek Loške stene |
 |
| Ponce, tam dol pa gre Pot življenja |
 |
| še zadnji pogled gor |
Komentarji
Objavite komentar