Breithorn (4164m)

3. Del: Breithorn (4164)

Včerajšnji plan je bolj ko ne v celoti uspel. Današnji plani pa spet polni optimizma. Do tega trenutka nam še ni nihče povedal, da se dela po en 4tisočak dnevno...ne po 3😅 Pa tudi če bi...mi smo AO Ruj in se ne damo🤣 Ampak danes je bilo vendarle treba priznati, da sta 2 naporna dneva terjala svoj davek....

Prvotni plan je bil, da 2x spimo v tej koči, zadnjo noč v Quintino Sella. In se polno otovorjeni vzpnemo preko Castorja in Z Lyskamma (4479) - slednjega ena naveza po želji lahko izpusti. A so izkušnje pretelih 2 dni pokazale, da je vendarle bolje it manj otovorjen pa če tudi je sestop v to stran malo daljši in težji. Pa še v koči nas imajo že za domače😁

No, zjutraj je udarila realnost. Marko in Janez sta zbolela. Verjetno kombinacija višine, utrujenosti, dehidracije...vsega po malem. Brezveze ugotavljat vzrok, dejstvo je, da sta najbolj izkušena člana naše ekipe. In Castor se postavi pod vprašaj. Ocena iz te stani je PD+. Tista 400m flanka iz Zwillingsjocha na hitro ne zgleda nič posebnega. A hudič je v podrobnostih: kakih 10m pod vrhom je prelomnica in zadnji del se postavi zelo pokonci. Težko je od spodaj ocenit koliko točno je naklon, kot tudi trdoto podlage, a ocena, taka kot je, verjetno ni za brezveze...

Mojca je kondicijsko odlično pripravljena. A za "tehnične zadeve" (navezovanje in podobno) običajno skrbi Marko. Maja je "sveže pečena" mlajša pripravnica, a do včeraj resnih izkušen z ledeniki ni imela. Če rečem po pesniško...srce bi vztrajalo na prvotnem planu, a možgani pravijo, da ni druge realne (oz varne) opcije, kot je Majin predlog - Breithorn. In počasi se misli iz tiste začetne "brezveze, tam sem že bil" obračajo v "ok, znan teren"😆

Janez počasi prihaja k sebi in se odloči, da morda pa vseeno ni tako slab, da ne bi poskusil. Seveda ni...par korakov v klanec...in zgleda že skoraj povsem zdrav. Bolj ko se bližamo Zwillingsjochu, bolj navija tempo😆 Castor pa nas gleda in kliče... Tako kot takrat Jalovec po prečenju Šit...tako si moram tudi zdaj s prsti zamašit ušesa😬Sprememba plana ne pride več v poštev...opremljeni smo za Breithorn in ne Castor. Torej po en cepin in malo manj štrikanja...

Hitro prečimo ledenik in približamo se postaji žičnice Mali Matterhorn. Tisti najvišji žičnici v Evropi, ki pripelje obiskovalce na dobrih 3800m. Ne samo, da je zaradi te postaje žičnice Breithorn eden najlažjih 4tisočakov, tudi večina obiskovalcev "naše" koče pride tu gor in preči ledenik. Enako tudi naveze GV-klient, ki smo jih srečevali včeraj. In tudi danes v kar velikem številu. Glavnina obiska pa je seveda usmerjena proti Breithornu. Proti...ker vsi tudi ne pridejo gor.

Pod vznožjem Breithorna smo kmalu po tem, ko žičnica začne obratovati. Tako pred nami še ni velike gneče. Par 2-3 glavih navez, eno večjo skupino še prehitimo na prečnici - v njej je en zelo prestrašen turist, ki tega nikakor ne odobrava 😅 Ko njihov vodnik pravi, da bi se malo umaknili se zasliši glasen "nein, meine Spure!". Nič hudega, saj lahko stopimo mimo tudi drugje, ne po njegovi osebni špuri, po kateri gre na lep sončen dan (več) 100 planincev 😆

Že 5 let nazaj sem se čudil, kaj vse hodi tu gor. Danes, z znatno več izkušnjami v tem svetu, se čudim samo še bolj. Ampak me niti ne več preseneča... Tudi derezice je bilo opaziti že čisto proti vrhu, neuporaba cepina je pogosta, tisti s čeladami pa že kar v manjšini. Po drugi strani pa povsem obnemogli klienti (morda je problem višina, morda že v štartu povsem brez kondicije), ki jih vodniki vlačijo gor, kot lastnik neubogljivega psa na povodcu, ki noče premikati tac😅 Ja...tu danes je res povsem drug svet kot včeraj...

Vrh je dovolj prostran, da si za nekaj časa najdemo prostor zase. Glavnina današnjega obiska tako ali tako šele prihaja. Pri sestopu srečamo še nekaj večjih skupin...in se čim hitreje umaknemo stran od gneče. Janez še zadnjič pogleda proti Vzhodnemu vrhu, tistemu, ki je včeraj "spodletel". Verjetno razmišljava enako...a sem tiho. Nič hudega, če smo danes malo prej pri koči. In malo bolj spočiti. A smo na koncu res veliko prej. Od 13 do večerje je še dolga. Škoda, da ni tu še kakšnega nižjega kuceljčka...za na hitro skočit gor...😅