Luknja peč-Rjavina (11.8.2024)

 Dnevi so vroči. Zelo vroči. Včeraj gledam po zemljevidu in iščem čim bolj senčne pristope. Pa po možnosti kaj novega. Ideja, ki jo je Marko omenil par dni nazaj se zdi odlična. V zavetju severne stene Rjavine pripelje PP na vrh Luknje peči skoraj cel čas v senci 😁

5.30 smo v Kotu, kjer je že skoraj vse polno. V prejšnjih letih ni bilo tako. Logično, planinci niso neumni in na ropanje v sosednji dolini ne pristajajo... Temperatura je že poletna, je pa vseeno boljše kot včeraj, za spoznanje manjša savna😆

PP se od markirane odcepi (oz jo seka) nekje na 1550m, še malo gor po razbitem svetu in nato v značilen skok. Precej zglajen, saj tu pogosto teče voda in dolgo ostane sneg. Še zdaj je pod njim konkretno snežišče. Morda samo namig...če kdo uporablja PZSjevo elektronsko karto...PP je tu vrisana zelooo narobe. Ravnati se je potrebno po naravnem prehodu. Za skokom je še nekaj klanca po "skoraj melišču", nato pa dolgo prečenje okoli Luknje peči po ozkih pošodranih policah. Ok, niso cel čas ozke...na trenutke še precej široke. A spet na trenutke povsem izginejo. In čez močno razbit in izpostavljen teren je potrebno preplezat do naslednje police. Vsake toliko so v pomoč pri orientaciji rdeče pike (PP) in možici. Vse do okna, ko pokukamo na drugo, južno stran. 

Okno je predvsem lepa zanimivost...in tudi fajn "klima", ko malo vleče skozi. Na drugi strani pa..."dobrodošli v peklu"😅 Komaj je dobro odbilo 8, južno pobočje pa že razbeljeno. Še enkrat se pokaže, kako pametno je bilo izbrati severni pristop😁 Iz okna je nekaj močno pošodranega sestopa, potem pa spet gor. Tehnična zahtevnost je nižja kot je bila prej na drugi strani. Nekaj časa še...do zadnjega vzpona. Skala se postavi skoraj navpično, naslednjih 30-40m morda na trenutke celo zadiši po trojki. A huje kot to je, da skali ne moreš povsem zaupat. Skratka, pestro😅 Za nameček pa še melišče po izstopu iz stene. Še dobro, da smo majhna skupina in sami...kakšen projektil je tudi odfrčal v globino...

Na vrhu si privoščimo malo posedanja in poležavanja. Malica, pir, razgledi...in naprej. Sestop proti Luknji (brez peči)😆 je izjemno razbit. Plezanja je malo, predvsem gre za "hojo po jajcih", kjer napake ne sem biti. Dobrih 100 višincev je tega, preden smo spet na bolj "trdni podlagi". Iz Luknje se teren spet dviga proti Rjavini. Srečamo dvojico, glede na opremljenost najprej mislim, da sta iz kakšne alpinistične smeri. A se izkaže, da gresta po isti "poti" kot mi. Še sprašujeta, če poznamo prehode. Ja, je prednost, ker je Janez že hodil tu. Orientacija ni povsod čisto enostavna in samoumevna. Iz Luknje nekaj časa direkt po grebenu, potem prečenje južnega pobočja do Temena. Na prečenju je potka že malo vidna. In nad nami meglice...to želi dobro dene 😁

Še zadnji plezalni del je kamin, na enem prehodu si sami povečamo težavnost, ko prepozno opazimo možica in smo na "strehi" Rjavina. Ja, res spominja na Streho Grintovca. Ubijalska poševna ravnina, nič plezanja, samo 300m grizenja kolen 😅

Na Rjavini se samota konča. Ni pa take gneče, kot se sedaj zagotovo na Triglavu. Ta se malo skriva pa malo spet kaže iz meglic. Sestopimo po plezalni v Kot. Verjetno v osnovi ni bila mišljena za sestop. A pod žgočim soncem si skrajšamo turo, da ni potrebno okoli do Staniča. Pa še nekaj sence smo ujeli v steni. Ta pot je brez posebnosti, varovala brezhibna, gneče v nasprotni smeri ni. Jih pa v nadaljevanju srečamo še par, ki "umirajo" pri vzponu iz Kota...pod žgočim soncem ob 1 popoldne.

vstop v skok

čez skok


gladka skala, na trenutke še pošodrano


čez police, tudi pot tistim rdečim podorom


pogled naprej

police zmanjka...nekja plezanja do naslednje

tu je polica široka

pogled nazaj pokaže, da jo je prej zmanjkalo

pod tisto rdečo steno


zadaj Martuljška skupina, spredaj Mlinarice 




v oknu prijetno, lepo vleče

potem pa proti peklu...


najstrmejši skok


strmina popusti, je pa pošodrano

pogled dol, zadaj Dimniki


Rjavina


zoprn spust...izjemno pošodrano

do tiste ravnine je treba

Rjavina...pod tistim snežiščem smo prečili

teren postane bolj prijeten


gor po grebenu

pod meliščem


strma grapa...lažje bi bilo po desni

izpostavljenost je velika

Teme

pogled z vrha dol proti Temenu

zadaj se kaže Luknja peč

sestop

Očak se malo prikaže


tisti znano okno v Rjavini



dol v plezalno




še en pogled na Luknjo peč in vstopni skok...krog je sklenjen



Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grintovec (18.2.2024)

Nanos po Modrasovi (6.4.2024)

Begunjščica skozi Y (25.1.2024)