"Čez severno steno" kot tudi "Via Nord"se sliši tako mogočno...alpinistično. Severne stene so, vsaj pri nas, oz širše v Alpah pogosto strme, prepadne...skoraj navpične. Za Nabojs to ne velja čisto. Še vedno je gola skalna stena, a strmina v resnici ni tako huda. Sploh, ko si v njej...če od daleč še zgleda mogočna in nedostopna. A seveda, ni za podcenjevat 🙂
5.30 se z Janezom dobiva v Kranju. Še dobro uro je do Zajzere. Parkirnine ne pobirajo. Malo pred 7 zagrizeva v soparo. S severne strani pričakuješ nekaj sence. A je temperatura že visoka. Prav tako vlaga. Do vstopa v steno sva že kot bi naju polivali s škafom. V škrbini malo popiha, tako da je vsaj nekoliko bolj prijazno. Čeprav je naprej sonce.
Stena kot rečeno, ni prestrma. Je pa široka. Čim bolj si poskušam zapomniti vrisano smer iz slike. A v resnici to ni tako nujno. Cel čas iščeš najlažje prehode in plezanje nikjer ni več kot II. Še to pravzaprav le na par kratkih mestih. V dodatno pomoč so možici. Z malo občutka jim ni težko slediti. Kar hitro je konec stene in znajdeva se na vrhu.
Ob vročem dnevu ni čisto sončno. Občasno se podijo meglice. Sploh Montaž, ki je bil danes tudi v igri, se cel dan ni pokazal. Torej je bila izbira pravilna 😆 V ostale smeri so razgledi bolj čisti. Gneče na vrhu ni, en Italijan ne še sprasuje, kako zgleda "pot", po kateri sva prišla.
Sestopiva po markirani proti Nabojsovi škrbini in potem desno čez "Karlota"😆 "Sentiero alpinistico Carlo Chersi" piše na sedlu. Italijani običajno tako označujejo zahtevnejše poti, take, ki so markirane, a ne varovane. Nič kaj zahtevna ni, le prvi del sestopa iz sedla je povsem nepredelano melišče. Oz nasut material. Kot bi se pred kratkim podrlo. Ali pa se cel čas podira. Naprej je namreč čisto lepo uhojena potka. Pot je slikovita, se pa v primerjavi z direktnim sestopom mimo koče, kar znatno podaljša. Precej dodatnih kilometrov in precej gor dol. Iz tistih "do vrha ni niti 1500 višincev" jih na koncu rata 1800. Dovolj zgovoren je tudi podatek, o 3 urah vzpona in 4 sestopa😆 A za te razglede se splača.
Skratka, lepa tura, ki je prišla na seznam že ob lanskem obisku Nabojsa...le...malo daljši plezalni del bi se spodobil na dan, ko je Slovenija najboljša v plezanju na Olimpijskih igrah 😁
 |
| pogled s štarta...severna stena, spredaj še Mali Nabojs |
 |
| gor po sopari |
 |
| stena bliže...a tu je prestrmo...bolj na levo greva :) |
 |
| tu gor |
 |
| možic |
 |
| pogled nazaj, spodaj Zajzera |
 |
| tik pod vrhom |
 |
| čez tisto plato je šlo |
 |
| ena smer gre tudi po grebenu...težja |
 |
| Montaž se skriva |
 |
| Viš pa ponosno razkazuje |
 |
| pod škrbino...tu ne bi rad gor lazil...pa jih je danes bilo par |
 |
| pot gre leve čez police...postane vidna :) |
 |
| pred kratkim je bilo neurje |
Komentarji
Objavite komentar