Velika planina (17.7.2026)
Tolikokrat kot letos nisem bil še nobeno leto gor. Pa vsakič po drugi poti. No, tokrat niti ni bila v prvem planu. Z Majo se meniva pa predšihtni Storžič, ampak potem zboli in se mi ne da tja vozit in mi kapne, da...kaj pa če probam Velko po trasi, kjer je letos potekalo evropsko prvenstvo v gorskih tekih 😆
Ne, še vedno ne spadam med gorske tekače. Hribovc, gornik, šodrovec.. karkoli že 😁 Torej štart iz Calcita. Verjetno sem ob 6 že pozen, ena gospa pride že dol iz Primoža. Še par jih srečam po poti do Primoža za gor in dol. Od tam naprej pa skoraj nikogar. Samo enega prehitim pri izhodu iz gozda.
Podoba je zdaj precej drugačna kot pozimi ali v času cvetenja žafranov. Krav je verjetno res na stotine (tudi umetna "pamet" pravi, da je številka blizu 500😆).
Na vrhu sem malo po 1h40 oz okroglih 100% zaostanka za letošnjim rekordom trase, ki je 49.nekaj. Vedno bolj nepredstavljive so mi te številke... Aja, markiran čas je 3h40.
Če sem gor bolj teral, grem dol po razglednem robu. Slikanja in "pogovorov" s kravami je malo več kot za gor. Prve planince na sestopu srečam šele pod Kisovcem. Še kar nekaj jih gre gor kljub dežju, eden pa ravno obrača.
Ja, dež...nekaj, kar danes RES ni bilo napovedano. Prejšnje dni ja, danes ne. Razgled iz Pasjih pečin prvič nenandoma razkrije grozeče oblake proti Krvavcu. Čez 10min je že ploha. Vmes dobim od Maje sporočilo, da je Storžič cel v nevihtnih oblakih. Očitno je bilo tisto boleče grlo neko znamenje kam ne it...
![]() |
| Razgled s Primoža |
![]() |
| Pasje strmine so res najstrmejši del poti 😅 |
![]() |
| Kamnolom v Stahovici |
![]() |
| Za gor grem po zimski, za dol po tisti bolj izpostavljeni |



















Komentarji
Objavite komentar