Prečenje Ciprnika in Visoke peči...ter krvavi boj z rušjem (29.6.2026)

V torek, na zadnji dan (še lanskega) dopusta gremo eno kraljevsko turo. Po silnem planiranju sicer ostaneva samo 2...ampak ok, še vedno velja. Spimo v Bavšici in čim bolj zgodaj ter spočiti gor. Ker pa je ponedeljek še en dan...bi ga veljalo izkoristit za kaj krajšega na poti. Urška (pomoje bolj v šali) reče Ciprnik. "Zmenjeno!" Nenazadnje sem enkrat gledal po karti, da gre naprej od Ciprnika še pot na Visoko peč in se potem spusti v Malo Pišnico. Zmenjeno! Le kaj bi lahko šlo narobe...😅

Hja, dobesedno vse! Štartava pozno. Ob 8 iz Lj. Ker sem še do 1 ponoči bral vse možne opise za tisto "kraljevsko turo". "J**** vročinski val...saj je kratka in senčna tura". Pa lahka. Zakaj bi si sploh še kaj prebral/pogledal glede tega? Priznam, čisto vse sem naredil narobe pri organizaciji ture. Rezultat precej podoben kot pri tistem "skorajšnjem neprostovoljnem bivaku"...

Malo po 9 začneva na enem redkih še preostalih brezplačnih parkirišč v Kranjski gori. V smeri Planice. Seveda je vroče, a vsaj večinoma po senci. Po dobri 4km (skoraj) ravnine se začne klanec proti vrhu grebena. Še vedno je globoka senca. Švicava, a ni tako hudo kot za vikend. Meni očitno še ni dovolj vročine...

Na grebenu senca izgine. Še malo klanca do Ciprnika (1746). Malo spusta in še malo klanca do Visoke peči (1749). 2h45 do sem bi rekel da je nekako v skladu s pričakovanji. Ampak sedaj je tako ali tako za nama več kot pol ture. Verjetno že po kilometrih, kaj šele po višincih. Torej konec markirane poti, zdaj se začne tisto...relativno lahko brezpotje. Oz lovska potka. Nadaljevanje po grebenu zgleda nekaj shojeno. A že kar hitro nisem več prepričan, če je potka, oz več njih, človeška ali gamsja. Pa tudi signala ni več, da bi lahko pogledal na kakšno spletno karto. Fizične nimava. Naložene na telefonu tudi ne. Ups... Ampak stezice so. Toliko jih je, da na enem delu najdeva kar vsak svoj obvoz po povsem nasprotni strani grebena.

Do škrbine med Visoko pečjo in neimenovano koto (cca 1630) tehnično gledano še ni prevelikih težav. Aja, čelada bi koristila. Seveda je ostala v avtu...ker danes pač nebo nič hudega 🙈 Nadaljevanje po grebenu, povsem zaraščenem z rušjem, zgleda manj ugodno. Grapa, ki se od tu spusti dol pa..."manj neugodno" (ne ravno ugodno sicer). Razbita, pošodrana in z ravno dovolj rušja. Torej, kjer skala ali pošodran teren zgleda dovolj ok, sestopava tam, kjer je prestrmo ali preveč pošodrano, deluje tarzanje po rušju. Vmes je kar nekaj "mrtvih koncev" (kot bi se bral prevod iz anglo saksonskega zapisa), a vedno se najde tudi prehod.

Rušje je sicer vedno bolj gosto, a se ves čas vmes pojavljajo sledi stezic. Počasi postaja jasno, da gamsjega, ne človeškega izvora. A gams je pametna žival. Predvsem pa premore precej več človečnosti kot kakšen kozorog. In vedno najde lepe prehode. In iz divjega gostega rušja naposled prideva v gozd in meliščnato ne prestrmo grapo. Še vedno sva visoko nad dolino. Ampak...recimo da bo sedaj to to. Še posebej, ker prideva tudi do potočka. In potoček vedno teče dol. Sploh ni nevarnosti, da bi bil vmes...kakšen slap 🙈

Slap pada v dolino v dveh stopnjah, vsaka zgleda globoka kakih 40-50m. Okoli strma stena. Ne, tu v bližini res ne bo prehoda. Nikakor. Od potočka spet gor. Desno in v gozd. Dolgo prečenje pobočja nad prepadom. Prepada se sicer ne vidi...a vsi indici kažejo, da je tam. Prečenje se konča z rušjem. Ni ravno najboljši obet...verjetno spet bolj strm teren. "Čaki, grem pogledat naprej". 5, morda 10min se prebijam skozi, ko se pokaže nova grapa. Za začetek kaže, da bi šlo naprej. Vsaj kakih 50m bi se verjetno dalo spustit dol. Kaj pa potem? Ne vidim dovolj naprej. Zgleda pa, da se v nadaljevanju strmina poveča. Kaki 2, 3 morda 4min gledam v grapo in razmišljam....

To je to, dovolj poskusov, dovolj "slepih nabojev" je bilo postreljanih. Prvotni cilj, torej sestop v Pišnico ne bo dosežen. Ampak vsaj živa in v enem kosu bova prišla nazaj. Brez GRSja. Ja, niti za trenutek nisem pomislil, da bi šlo lahko kaj narobe. Če sva se prebila dol, se bova še gor. Tehnično je to lažje. Torej, še zadnja ofenziva proti rušju za preboj na Visoko peč. Samo še zadnjih...450 višincev skozi rušje 😅

Tisti potoček je prav prišel. Vode sva imela s sabo za...ja, spet pišem isto - za kratko turo. Zadnji napad na vrh ni čisto po isti poti, kot sestop. Po meliščnati ne prestrmi grapi kar se da visoko. Do sedla pod koto 1630. In potem po grebenu. Rušje je tu res gosto in zgleda se ga še gamsi ne lotijo. Borba je dobesedno krvava. Veje režejo in praskajo, a ne popuščava. Do vrha kote. In potem samo še kratek grebenček. Zelo ozek in močno razbit. In še 10m spust v škrbino po Visoko pečjo. Aja, pa še tistih recimo 130m vzpona spet skozi rušje.

"Juhu, civilizacija!" Ni še markirana pot, je pa lahka. In res pot, nič več brezpotja. Že parkrat letos sem bil kar vesel, ko sem po dolgi brezpotni turi zagledal pot. Recimo oba zadnja obiska Kanina. Danes spet isto. Zgleda sem res mazohist, če se ta vzorec nadaljuje...

Počasi bo čas za lizanje bojnih ran. Še jaz, ki imam debelo kožo (tako ali drugače) sem kot bi prišel s fronte, kaj šele Urška. Osvežitev v Jasni bo dobro dela, a do tam je še kar dolgo. Še Ciprnik, Vitranc (1637) in strm sestop, ki ga kar ni konca. Jasna pa...toplejša kot sem mislil. Ponavadi si samo skočil noter in hitro ven...zdaj pa bi lahko mirno plaval. Eh, ta vročinski val...

p.s. prej zamišljenajutrišnja tura po današnjem 11 urnem boju odpade...oz je prestavljena

p.s.2 dejanska pot v Malo Pišnico je še pred Ciprnikom

p.s.3 čeprav se vse bere in zgleda zelo nevarno...je vedno obstajala možnost povratka.