Predšihtni Triglav je menda v modi. Vsaj sodeč po družabnih omrežjih 😆 Sicer ne moda nasplošno res ne privlači...bolj je šlo morda za "testiranje mej" predšihtnega (bi rekel, da še ni na meji). Pa navsezadnje, poleti res že dolgo nisem bil gor. Sploh pa po Gorjanski čez Škrbino...že blizu 20 let bo...
Tokrat je vendarle treba nastavit uro prej kot za "običajne predšihtne". Vožnje je cela ura. Verjetno tega vsaj v kratkem ne bom ponavljal. Nenazadnje sem bil letos že 2x na Triglavu...prej pa kar nekaj let nič. So druge stvari pač bolj zanimive. Na roko gre tudi, da so končno spet odprli izvoz Hrušica. Za Vrata kaže še 85 prostih mest. Na koncu Krme pa komaj še za par vozil. Ob 3.30. Seveda, ljudje niso neumni, da bi se pustili odirat.
Jutro je po vročinskem valu končno spet bolj sveže. Prijetno za hodit. Če se ne bi premikal bi skoraj hladilo. Tudi ogrejem, oz "pregrejem" se ne takoj, saj je na začetku bolj ravnina. Ko se začne klanec...pa že.
Na planini še v mraku že zvončkljajo krave. Še dobro, sicer bi se malo zamišljen v eno skoraj zaletel. Ja, čelko sem že ugasnil. Takoj, ko je bila tema malo manj črna. Zaradi tega tudi verjetno zaidem na kravje stezice in do Prgarce pridem po tisti strmi zimski. 1h10 do sem. Pa občutek imam, da bi se dalo še hitreje. Kljub sila kratki noči se počutim spočit in "močen". Čisto drugače kot prejšnji torek.
Proti Konjskemu sedlu je spet grizenje klanca. Pred sedlom in tudi na njem malo zapiha. Po eni strani še dobro, švic že teče. Meljem naprej proti Planiki, ko se za hrbtom za trenutek pokaže sonce. A spet izgine za steno. Pod kočo pa je končno vidno celo. Vzhod opazuje mladenka, zavita v bundi. Jaz pa mimo v kratkih rokavih in kratkih hlačah. Tujka kakopak, ki pa vseeno pozdravi z "dober dan".
Pogled proti steni kaže še nekaj snežišč pod njo. Ampak kolikor se spomnim, bi morala iti pot tam med njimi čez skalni skok. Če pa ne...grem pa še vedno lahko na Mali Triglav. Tu je že povsem jasno, da mi časa ne bo primanjkovalo.
Parkrat je sicer treba čez sneg. A bolj ko ne po ravnini. Ključni del je kopen. Plezam čim bolj po skali in kar se da malo po železju. Tako v tem delu seveda ne hitim. Sploh še, ker je velikokrat močno pošodrano. Ja, tega se še spomnim iz tiste "davne" preteklosti.
Po izhodu iz kratkega (po spominu bi moral biti daljši) plezalnega dela je še nekaj melišča, potem pa spet bolj normalna pot. Pogledam uro in višino...hm...če zdaj spet malo pritisnem bom pa točno v 3 urah gor 😆 In seveda spet "malo pritisnem". Očitno res ne morem samo počasi gor...
6 jih je že na vrhu, še precej jih prihaja. Iz Malega Triglava so že procesije. Pa na simbolu slovenstva sami tujci. Da mi ne bi kdo očital rasizma...gre zgolj za opazovanje... Malo poklepetamo, dva si še zaželita planinskega krsta. Jaz pa brez vsakega štrika, celo brez krajšega prusika 🙈 Imam že na koncu jezika, da bi uporabil kar SVK od enega od njiju 😆 Na koncu zadostuje zvita rezervna majica. Še pri tem malo zajavkata...očitno nista navajena udarcev iz planinskih taborov...da niti ne omenjam, kako poteka pri alpinistih...
Greben proti Malemu Triglavu se mi zdi nenavadno širok. Sem že pozabil, kakšen je poleti...samo še zimskega se spomnim. Tako da srečevanje z množicami ni problematično. Pač stopim na drugo stran "ograje". Eni sicer malo debelo gledajo...a se hitro spet skoncentrirajo na zajlo in vpenjanje. Mislim, da so čisto vsi, ki jih srečam do Kredarice, imeli SVK. Pohvalno, glede na to, da jih večina ni delovala ravno suverenih. Malo manj pohval je pri obutvi. Kar nekaj supergic.
Šele pri kakem 20em, morda 25em poskusu (vedno pozdravljam/odzdravljam po slovensko) srečam družino iz Štajerske. Tudi oni se malo pridušajo, da so jih v koči skoraj čudno gledali, ko so naročili po slovensko. Hja...človek se res malo zamisli... Vsaj z vremenarjem/vojakom/članom osebja koče malo podebatirava "po domače". Debata se sicer začne z "a je Jure zdj gor?" Seveda ga ni, sicer bi bil še on vključen v debato 😅
Pri sestopu od Kredarice srečam še precej več planincev. Bi zagotovo rekel, da od Aljaža do avta dvomestna številka ni dovolj. Slovence pa bi se (z upoštevanjem nog) dalo skoraj prešteti na prste.
Ob 9 sem nazaj pri avtu...in malo razmišljam...zdaj je še Triglav "degradiran" v poldnevno turo. Pa še to bi lahko štartal kasneje...ob uri, ko že tako ali tako štartamo na celodnevne resne ture. Aja, saj letošnji zimski Triglav smo začeli ob približno isti uri.
 |
| Pozdrav domačinke 😆 |
 |
| Luna sveti pot |
 |
| Prgarca zjutraj |
 |
| Je že bolj svetlo |
 |
| Še malo bolj |
 |
| Proti Škrbini zgleda nekaj snega |
 |
| Nimam toliko časa 😅 |
 |
| Velika markacija, že na daleč vidna |
 |
| Triglavski podi |
 |
| Proti Škrbini |
 |
| Večkrat je precej pošodrano |
 |
| Vrata |
 |
| Cmir, Vranice, Rž |
 |
| Na grebenu procesije |
 |
| Martuljška skupina |
 |
| Gradbišče na Kredarici |
 |
| Influencerska 🤣 |
 |
| krog je sklenjen |
Komentarji
Objavite komentar