Kraljevska špica in Mangrt (27-28.6.2026)

Dopust se je prevesil v drugo polovico in po 4 dneh morja greva končno v hribe 😆 Pa saj ne, da bi tam trpel...v teh res vročih dneh celo paše delat nič. In tako je bila današnja tura že kar malo mučenje...

Kraljevska špica (1912) se dviga tik nad Rabljem. Prav v ta vrh je bilo izvrtanih največ rabeljkih rudnikov in velik del pobočja je še vedno odprti kop. Sicer mislim, da ni več aktiven, ampak taka brazgotina v pobočju ostane še desetletja. Se pa je zaradi tega možno pripeljat nekoliko višje, do opuščenih rudarskih objektov. Je pa makadamska cesta v dokaj slabem stanju.

Štartava že tako pozno. Pa še vročinski val je. Pot je ves čas do vrha precej strma. Za začetek gre po gozdu in se cik cak vzpenja po hrbtu ob robu kamnoloma, oz rudniškega kopa, ki pa ga s poti ne vidimo. Gozd je višje redek in prekinjen, sonce vsake toliko žge skozi. Pavze so kar pogoste 😅

Nad Malo špico (1491) je bolje, bukov gozd je bolj gost. In čeprav je še vedno vroče, vsaj sonce ne žge. Do slabih 1700m. Potem je gozda konec, začne se pas ruševja. Zdaj je roštiljada popolna. Do predvrha. Tam se pot iz južne strani obrne v zahodno. Naenkrat je razlika občutna. Še je sončno in vroče, a se dosti lažje prenaša. Od tam do vrha je sicer samo še nekaj minut in tudi pot spet zaide na J pobočje. Ampak sva na vrhu. Razgledi so res lepi. A zaradi vročine je v zraku nekaj motenj in vidljivost ni tako daljnosežna. Tudi na vrhu nisva dolgo. Čim prej spet v senco. In čim prej na osvežitev v Rabeljsko jezero.

Glede na vroč vikend je ob jezeru pričakovana gneča. A parkirno mesto vseeno najdeva "iz prve". Na parkirišču kakih 300m prej jezerom iz smeri Rablja, kjer potem tudi prespiva, je še nekaj mest. Ja, prespi se tu lahko povsem legalno. Je že parkiranih tudi nekja kamperjev. Ne kot pri nas, kjer je to najhujši zločin.

Osvežitev je prijetna, je pa voda kar toplejša, kot bi človek pričakoval. Hja, vročinski val traja že nekaj časa. In jezero na višini 960m se je segrelo na krepkih 20°C. Uradne meritve nisem sicer iskal, ampak samo malo manj kot morje prejšnji dan, ki je imelo (uradno) 25,5°C.

In čisto nepričakovano zvečer še debata ob špricerju z dolgoletnim znancem, s katerim pa se v zadnjih letih bolj rekdo vidimo. S partnerko sta ravno začela dopust in danes spita na istem parkirišču. Sicer sta precej bolje opremljena kot midva, ne v avtu ampak pravem kamperju 😆

pogled iz izhodišča

od poti do Male špice leži stara cev

viharnik

Mala Rabeljska špica. Celotna kontrukcija je iz rudarske opreme

Rabeljske špice, zadaj Mangrt in Jalovec

strmo gor po vročem soncu

pogled iz predvrha

na vrhu, pogled na Viš in Montaž

pogled proti Dobraču

še levo (vzhodno) od Viša, med prvimi iz leve je Visoka polica

Rabeljsko jezero, zadaj Jerebica in Kanin. Lepo je viden greben od Črnelskih špic do Rombona

pot je večinoma lahka, na par mestih pa je mogoče malo za popezat

Rabelj in Rabeljsko jezero

drevo je padlo...in zraslo je novo deblo

osvežitev, zadaj Rabeljske špice

Zmeniva se, da vstaneva še pred 5, da sva čim prej na Mangrtskem sedlu. Po prvi budilki sicer sicer še malo zaleživa in hitro je več kot 5. Spanje je bilo prijetno, ni prevroče. Ker nisem v spalki, se v kratkih rokavih in kratkih hlačh enkrat sredi noči celo pokrijem s flisom. 15,5° kaže, ko odrineva.

Približno 5.40 na sedlu je na zadnjem parkirišču že kar nekaj vozil. Nekaj jih je spalo v avtih. Tudi po poti gor. Ne vem, ali je ranger, ki se pripelje vmes ko zajtrkujeva, po poti slednjim puščal kakšne "pozdravčke". Na sedlu je samo obrnil in ni niti stopil iz avta.

Začetek je v senci in je prav prijetno. Sicer toplo, a prijetno. Do vrha sedla, oz do točke, kjer pride cesta najvišje. Tam posveti sonce in začne se segrevat. Ravno na škrbini srečava Dejana (ta dan je šel menda 2x gor). On iz sonca ven, mi2 pa v najhujše sonce 😅 Pa še nepotrebnih dodatnih 100 višincev po soncu narediva do vstopa v ferato, saj se spustiva čisto do bivaka.

Ferata je v enakem stanju kot pred 3 leti. Takrat, ko jo je Valentina morala izpustiti. Hm, kar dolgo je čakala na novo priložnost. Pa še tokrat jo malo dajejo dvomi zaradi vročine. Ampak na koncu je glede vremena vseeno bolje kot včeraj 😁 Čeprav je velinoma na soncu, le ne tako direktno žge, saj je kot sončnih žarkov precej nižji. Pa še karkrat je v senci.

Na izstopu malo pavze v senci in potem prečenje v Slovensko. Dvojico malo za nama skoraj zadane kamen, ki prileti dol po melišču. Prečenje čez melišče je res pametno čim hitreje čez. V steni je potem bolje. No...recimo. Tu pot 2x prečka padnico, višje pa je kar nekaj materiala, ki lahko zleti dol. Pa vedno so drugi planinci spredaj. Vsaj če greš prej še Via Italiano. Po drugi strani je pa dobra stvar, da je skoraj do vrha, praktično do izstopa iz plezalnega dela, pot v senci. Juhu 😁

Pred nama je precej prometa. A je četrverica Čehov, ki je bila že prej v ferati, približno enako hitra, skupina Hvatov pa vmes počiva in ni zastojev. Pogled na vrh pa razkrije, da jih gre po lažji - Italijanski očitno precej več gor. Res je konkreten obisk. Še dobro, da je vrh precej prostoren. In zanimivo, največ je Čehov.

Še bolj pok včeraj se opazi motnje v zraku in kljub soncu razgledi spet ne segajo tako zelo daleč. Pa saj predolgo tako ali tako ni za vztrajat na tem soncu. Dol, v senco in osvežitev 😆 Je pa pot dol po soncu še dolga. Že za dol žge, kaj šele za gor. Ja, še vedno hodijo gor. Še kar nekaj jih srečava. Ne vem, koliko pomaga pri vročini, če hodiš zgoraj brez...vsekakor pomaga pri barvanju kože v rdečo 😅

Zadnji del sestopiva mimo koče. Vem, da je zaprta, a morda pa vsaj WC "obratuje", glede na to, da je ločen od same zgradbe koče. Pa tudi to ne. Pa nič...bo pa v zameno za WC spet malo klanca do avta.

Čeprav je bila na vrhu kar gneča, pa se pri povratku razkrije nekaj drugega - Mangrtsko sedlo še bolj kot planinci obiskujejo motoristi. Na vrhu in po cesti za dol jih je bilo kot da bi danes imeli kakšno zborovanje 😅

Na koncu spet ohladitev v Rabeljskem jezeru. Danes je gneča še bolj kot včeraj, a nekako se najde še eno mesto, ki ne ovira prometa. Za vse avte tam namreč tega ne bi mogel napisat.

Me pa ob tem spreleti neka druga misel ob tem posrečenem vikend dopustu... Sicer sem velik domoljub, ampak tu lahko napišem "še dobro, da so enkrat v preteklosti naši politiki zajebali in je Rabeljsko jezero ostalo čez mejo". Ker če bi bilo pri nas, takšen dopust enostavno ne bi bil možen. Prepovedano spanje v avtu, ob jezeru oderuška parkirnina (tu je sploh ni) in še lastniki supov se ne bi mogli brezskrbno prevažat po jezeru dokler ne kupijo nekih nalepk...🤬 Edino cestninjenje na Mangrtski cesti je do zgodnjih planincev "prijazno" (do 6 je brezplačno), a je pomoje že samo po sebi sporno pobiranje dodatne cestnine na državni cesti, ki se že plačuje iz cestne takse.