"Eno bolj senčno markirano". Sicer se je ideja za Kopinškovo porodila že nekaj dni nazaj, ni bilo "tik preden gremo včeraj spat" 😆 Pa tudi vročinski val višje gor ni bil zelo občuten. Nekaj oblakov, malo je pihalo...ravno primerne temperature. Še najhuje je bilo takoj po štartu. Megleno in soparno, po včerajšnjih padavinah. Šele okoli Klemeče jame človek lahko normalno zadiha.
Na Klemenči jami ravno poteka alpinistični tabor. Nekaj poznanih, izmenjamo par besed in naprej. Do razpotja, malo pred 1500m se pot loči na Kopiščarjevo in tisto čez Škarje, nobenih posebnosti. Spodnji del Kopiščarjeve, pred vstopom v plezalni del, zna koga motit rušje. Predvsem tiste, ki ga niso navajeni...eni smo ga imeli letos že vrh glave...
Pred zajlami čelade gor in naprej. Bolj ko ne celotna Kopiščarjeva je lepo poplezavanje. Varovana je dovolj dobro. Seveda pa ni za tiste, ki so navajeni ferat in svoje življenje zaupajo zgolj SVKju. V prečki malo pod vrhom, kjer snežišče rado ostane malo dlje in zdrs "res ni opcija", je povsem kopno. Vmes je na poti nekaj megle, a se do vrha razkadi. Razgledi niso perfektni, so pa dovolj dobri. Mogoče pa influencerji ne bojo mogli pisat tistih oguljenih fraz kot "dan za bogove" 😅 Na vrhu je namreč kar pestro, precej ljudi. Še dobro, da na Kopiščarjevi ni bilo gneče. Malo piha. Celo za dolge rokave.
Sestop potem v smeri Korošice in na razcepu prečenje za Škarje. Ker smo že tu, pa je osnovna tura...em...prekratka 😅 (ni primarno moja ideja sicer)... Kaj pa če potegnemo še do Lučke babe (2244)? Ali pa kar so Vilic? Tu je sicer malo zmede, ker po enih kartah imajo vilice 3 kote, spet drugih pa samo 2 in je potem ta kota, kjer smo bili gor Lučka baba (2331). Prejšna Baba pa je potemtakem Brana. Meni je sicer vseeno glede Vilic in vsego okoli, sem tako ali tako že šel čez vse 😆
Zdaj pa res samo še sestop. Takoj pod Škarjami srečamo eno skupino, ki gre še gor. Nekaj časa je še kar fajn pošodrano in meliščnato. Pot je tu menda vsako leto malo drugače, ker se vsakič malo podre. Torej tako, kot je še veliko lokacij/poti pri nas...
Proti Klemenči jami nizko zaokroži helikopter in pristane. Nič dobrega ne pomeni to...pa ja ni (spet) kakšen udeleženec tabora? Ko pridemo do koče ravno odleti, in ja, nekoga je odpeljal. A na srečo nič tako hudega, pohodnik si je zlomil prst na roki. Še par besed z udeleženci tabora in potem, po sestopu, na obis na še en tabor. Ta je načrtovan. V Podvolovljek.
 |
| nad meglo se lažje diha...spodaj ubijalska sopara |
 |
| skozi tunelček |
 |
| na poti |
 |
| to pa je doza kave... |
 |
| nad kočo |
 |
| Krofička |
 |
| pogled naprej |
 |
| v tisti prečki, kjer rad ostaja sneg |
 |
| smisel "novih pravil" označevanja poti...stare table, brez nalepk bi lahko zdržale še 50 let... |
 |
| od Škarij naprej proti Lučki babi |
 |
| proti Vilicam. Ali pa nemara še niso... |
 |
| gor naravnost, sestop naokoli po markirani |
 |
| Lučki dec in Veža...lokacija tragične nesreče nedavno |
Komentarji
Objavite komentar