Vrh je malo znan in malo obiskan. Že ime je tako čudno, da zgleda, kot da vrstni red besed sploh ne paše v slovenščino.
Ko si današnjo turo zamislim kot predšihtno se mi je najprej zdelo hudo časovno hazardiranje. 4.30 me kombi oz bus odloži, 9.15 pa spet pobere. Največ 4h45 skoraj 1400 višincev brezpotja. Ampak glede na zadnje daljše pred/pošihtne bi sicer gladko moralo čez. Uganka ostane le brezpotje - zahtevnost orientacije...zadnji Spodnji Rokav je hočeš nočeš malo načel samozavest...
Ok, če ne probaš pač ne veš. Če sem si že prebral vse opise ture, tokrat dejansko precej bolj temeljito, je logično, da ne kapituliram pred idejo. Malo čez 4 smo že 4 pri smučišču za prvi kombi, ki ga tokrat vozi mlajša dama. Še 2 sta že gor ko nas pobere. Mogoče pa sploh ni tako samoumevno, da ob 4 pa res vedno dobiš prostor...
3 izstopimo Za Cmirom. Dvojica gre pričakovano v drugo stran. Za Cmirom res nihče ne hodi v kopnem gor😅 V temi in prepletu vlak in podrtih dreves morda koristi, da sem tu, sicer pozimi, že hodil. Parkrat grem malo po svoje izven poti, a brez orientacijskih težav. Po izhodu iz gozda pride bolj zanimiv del - melišče. Tudi tu malo po svoje. Malo skozi rušje kjer so prehodi, malo tam, kjer je na melišču deloval vsaj malenkost trši teren, malo pa po vidnih in vsaj kolikor toliko utrjenih stezicah.
Po 1h50 sem na mestu kjer začnem pogledovat v desno za prehode. In se mi zazdi da sem že malo previsoko. "Gozdiček" rušja kot je na slikah v opisih, vmes pa zgleda potka ja čisto malo pod mano. Na koncu vseeno ne izgubim skoraj nič višine. Za gozdičkom se potka nadaljuje naravnost, oz celo malo dol. Pa hitro ugotovim, da je gamsja, saj se konča nad prepadom in ne gre naprej. "En štuk" višje bo treba. In res se malo višje ponudi lepa prečka. Na trenutke sicer izpostavljena, a dovolj široka. Pa potka zgleda precej uhojena. Tudi skozi rušje so lepi prehodi. Tehnično nič pretirano težkega.
Iščem macesen, ki po opisih označuje prehod, pa ga kar ni. Sem že čez v precej lažjem svetu, na zadnjem vzponu. Ok, macesna zgleda ni več. Aja, pa niti kamina, kjer moraš plezat navzdol, I-II ni bilo. Očitno sem res šel po drugi varianti, kot je v vseh opisih.
Na vrhu so lepi razgledi. Malo poslikam, zadržujem se ne dolgo. Tokrat je časovnica natančno določena. Za nazaj se odločim, da probam tisti kamin iz opisov. Nisem prepričan, če je res II, ampak za dol bi znal biti tečen. Res je nad njim tudi macesen. In znajdem se v čisto novem svetu, tu prej definitivno nisem hodil. Je manj uzpostavljeno, ampak grdo pošodrano. Nekaj časa prečim tako, pa mi ni najbolj všeč. Verjetno bi sicer moral vztrajati naprej...ampak pogledam telefon, ki vedno sproti pridno beleži sled, kje se sploh nahajam v oziru na pot vzpona. Kar višje sem. Ok, to mi je bilo že jasno. Kaj pa če se enostavno spustim na prejšnjo varianto? Upam samo, da bi vmes kakšnega skoka... Seveda je bil🙈 Zoprn, pošodran. Voda mi še ne teče v grlo glede časovnice...a razkošja časa prav tako nimam. Hitro bo treba najti pameten prehod...
Od vse ture je bil ta del, od ene do druge variante pristopa najtežji in predvsem najbolj tečen. Pa čisto po nepotrebnem... komot bi sestopal po poti, po kateri sem prišel. Malo sem presenečen, da se je ne spomnim iz opisov, saj je bila meni precej lepša in bolj enostavna (še vedno NE lahko brezpotje, da ne bo pomote). A po drugi strani čisto možno, da je dobro sledljiva potka dejansko gamsja promenada. Precej "pobobkana" in povsem brez možicev. Na zgornji vendarle so občasni možici.
Nazaj na poti, ki gre Za Cmirom pogledam na uro. Uf, dejansko je časa na pretek. Debelo uro in pol za 1100m večinoma melišča. Če sem za gor občasno klel, zdaj kar samo leti. Tako da še več kot pol ure na koncu lahko "meditiram" (ok, pišem reportažo) čakajoč bus. In začuda celo nisem edini zgodnjesestopnik, še germanska družina, iz Nizozemske ali še kje bolj severno, se odpelje do Peričnika. Bus je čisto običajen, linijski 50 sedežni. Ni najbolj za ta svet, pa šofer povsem suvereno obvladuje vozilo in cesto. A srečevanja z nasprotnim prometom vseeno podaljšajo čas vožnje. Še dobro, da je večina že prej zapolnila parkirišče in sedaj ni dosti prometa 😆
 |
| dobro jutro |
 |
| približna moja varianta |
 |
| tu se je končalo, nazaj bo treba |
 |
| stezica med rušjem in steno |
 |
| pogled nazaj, izpostavljena polička |
 |
| pogled nazaj |
 |
| proti Cmiru |
 |
| Martuljška skupina |
 |
| omenjen kamin, moja varianta je bolj levo, na robu slike |
 |
| ni pravega brezpotja brez bojnih ran |
 |
| zgornji del poti: desna je moja varianta vzpona, ki mi je bila precej bolj všeč, leva pa sestopna, ki je tudi večkrat opisana |
Komentarji
Objavite komentar