Veliki Greben, Streža (14.7.2024)

Veliki Greben je bil še "izostali lanski projekt". Seveda je fajn, če nikoli ne zmanjka idej in ciljev...in če naposled le pride na vrsto 😆 Da pa ne bo prekratka tura, paše zraven še Skuta in Dolgi hrbet. In da ne bo od Velikega Grebena naprej prelahko...zakaj ne še Streže. JV greben Skute, če smo čisto natančni, saj se tudi za markirano pot iz Malih podov uporablja ime Streža.

Veliki Greben je v literaturi opisan kot "II/I, 500m", Streža pa "II/I, 220m". Se pa krešejo mnenja o detajlih trojke. Zdaj se tako ali tako ocene popravljajo na gor. Kakorkoli, stvar ni lahka. Izpostavljenost je velika. Če greš brez varovanja moraš biti v takem terenu povsem suveren. V nasprotnem primeru pa...povsem suveren v "štrikanju", ki terja precej več kot samo kakšen "enostaven abzajl".

Zberemo se v močni zasedbi. Skoraj vsi iz "standardne ekipe za brezpotja". V naši sredino tokrat "nov član". In že za začetek bom napisal, da je na taki turi fajn imet zraven nekoga, ki je že šel tu čez. Plezanje ni zaradi tega nič lažje in izpostavljenost nič manjša, veš pa, da se nisi zaplezal 😅 Čeprav...Veliki Greben je zgleda že toliko obljuden, da kar težko zgrešiš.

Že pred 6 v Koncu skoraj vse polno. Začetek poti malo drugače, kot sem si zamislil. Mimo plezališča Trata (hm...sploh nisem vedel, da je tu...pa tolikokrat šel mimo😅). Na analizi ture nekateri v tem niso videli ravno dodane vrednosti, meni se je zdela zanimiva popestritev. Malo več poplezavanja. Pa malo več - strme trave 😅 

Nadaljevanje potem "standardni' izstop in Gamsovega skreta. Malo pred skalnim skokom prečenje desno, skozi rušje v začetek grebena. V spodnjem delu grebena, ki je še kosmat, je med rušje vžagana kar široka potka. 4 leta nazaj tega baje še ni bilo. Cel čas je lepo poplezavanje in izpostavljenost postane zares velika šele v zadnjem delu, ko pridemo na vršni raz. Od tu so vse tiste slavne slike ostrega skalnega grebena, pod njim pa že kar "trentarsko strma" travna pobočja. Tu kakšen strah pred višino res ne pride v poštev, a sama zahtevnost plezanja je nižja, kot bi bilo moč na hitro sklepati iz slik. 

Na vrhu si čestitamo in debata o nadaljevanju. Malo piha, malo se Skuta skriva v oblake... Ura je šele 10 in res bi bilo škoda kar dol. Urška najbolj glasno vztraja, da preprosto nujno rabi žig Skute in kakšna druga opcija kot vzpon sploh ne pride v poštev 😅 

Za kratek čas pridemo na markirano pot čez Sleme in se, ko ta preči greben, usmerimo strmo gor v skale. Na prvem plezalnem delu je moral biti pred kratkim manjši odlom, a to kaj dosti ne vpliva na težavnost. Najbolj izpostavljen del sledi že kmalu. Po polički desno od grebena in nato strmo gor. Janez prvi spleza čez. Naravnost gor po precej gladki plošči. Jaz mu sledim in ko vidi da že kar malo švicam v iskanju oprimkov in stopov, sledi "znanstvena recenzija" kot zadnjič na Zeleniških "hja...mrbit ta res ni nejlaži". Še enkrat pogledam kako globoko je dno...in tokrat za spremembo raje splezam dol tiste 2-3m in grem bolj po desni, kjer so ta čas ostali že šli mimo. Uf...ja...verjetno za celo stopnjo lažje. Od pogleda proti dnu pa še vedno "zašvican fuL" 😅 

Še nekaj lepega poplezavanja in kmalu smo na markirani. Pridružimo se ji točno na tistem pozajlanem grebenčku na dobrih 2350m. Od tu naprej je konec "samote". Skuta je precej obiskana. Na vrh res pridemo sami, a že kmalu za nami je skupinica, ki je štartala istočasno pa še z bivaka so nam mahali na Veliki Greben. Sledi še peterica Hrvatov in par posameznikov. Pogovori (in opazovanje prej) razkrijejo, da je na markirani iz te smeri še snežišče pred vstopom v plezalni del. Razmere delujejo precej podobne kot lani na današnji dan.

Nadaljevanje je na Štruco in Dolgi Hrbet. Na poti nobenih posebnosti. Pot še vedno varovana ravno toliko, kot je treba. Ter izpostavljena. No ja...glede slednjega...se mi zdi da se je greben Dolgega Hrbta v zadnjih letih močno razširil...v primerjavi z Velikim Grebenom je že skoraj 3pasovnica 😆

Sestop na Mlinarsko sedlo in Gamsov skret. Ta vmesni del, oz sem med "zgornjo" in "spodnjo" markirano potjo, kjer gremo približno po azimutu za nosom, je edini del, kjer je še brezpotje, brez sledi in možicev. Zanimiv kraški teren, ki že malo spomni na turo čez Lašte. Seveda je obseg kraških pojavov tu vendarle znatno manjši.

Gamsov skret ni ravno tipična sestopna varianta. Če je suho še gre, v mokrem nikakor ni za poskušat sreče. Povsem suho...ni bilo. Zemlja pod travo je še ravno toliko mokra, da so se na podplate lepili mastni svaljki, ki po tem ko stopiš na kamen deluje kot odličen lubrikant 🙈 Brez heca, od vse opreme bi se tu najbolj razveselil cepina. Še zdaleč ga ne bi prvič uporabil na travi. 

Analiza ture na znanem kraju ob hmeljevem napitku in pohanih "slonovih ušesih" (govorimo seveda o velikosi šniclov) mine bolj v novih načrtih kot "dolgih filozofiranjih" o današnji turi. Saj se da še veliko povedati o njej, a na koncu vedno pridemo do tistega stavka "taka res lepa, za dušo"😁

do jame

plezališče

mimo plezališča gor 

in že na...Trati ;)


pred zaporo levo

kranjska lilija

Veliki Greben

Gamsov skret

Kogel

pogled dol

začetek plezalnega dela


rušje in skale



kosmat greben

od tu naprej je z rušjem konec



greben postaja ožji

še pogled od spodaj


pa še ožji

in ožji

okno

čez najlažje prehode

pogled nazaj na prehojeno/plezano

detajl, ki je v resnici lažji kot zgleda...če odmislimo izpostavljenost


že v Streži



na najbolj izpostavljenem delu...bolje gledat gor kot dol

bližamo se markirani

sestop s Skute

Skuta iz Štruce

iz Štruce proti Dolgemu Hrbtu


Štruca


Grintovec in Kočne


počez za nosom

naša četica koraka

brezno F100 (če to sploh je ime;)

kraški svet

klopca na vrhu Gamsovega skreta

previden spust

z blatom na podplatih in za dol pride zajla še kako prav





Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grintovec (18.2.2024)

Nanos po Modrasovi (6.4.2024)

Begunjščica skozi Y (25.1.2024)